Franja

per-vagor -ārī -ātus sum (per in vagārī)

1.
a) intr. (vedno) klatiti se, potikati se, potepati se, potovati: omnibus in locis C., hic praedonum naviculae pervagatae sunt Ci., in omnes partes C. jezditi, jezdariti.
b) trans. obhoditi (obhajati), prehoditi (prehajati), iti skozi: errabundi domos suos p. L., bello prope orbem terrarum p. L.

2. metaf.
a) intr. razširiti (razširjati) se, razvedeti se: de quo pervagatum est usque ad ultimas terras Ci., ne is honos nimium pervagetur Ci.
b) trans. obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, prešiniti (prešinjati): dolor omnia membra pervagabatur Plin. iun., cupiditates omnium mentes pervagantur Ci. — Od tod adj. pt. pf. pervagātus 3

1. zelo razširjen, na daleč znan, splošno znan: gloria est pervagata fama meritorum Ci., pervagatissimus versus Ci.; subst. pl. n: ista communia et pervagata Ci. tista ustaljena in splošno znana pravila.

2. splošen: pars autem est pervagatior Ci. — Act. soobl. pervagō -āre (metaf.): ut primos quosque locos … celeriter animo pervagemus Corn.

per-vehō -ere -vexī -vectum (per in vehere)

I.

1. skozi peljati, prepelja(va)ti, prevažati: commeatibus pervehendis patet iter L.

2. pass. peljati (voziti) se, voziti (prevažati) se po čem, skozi kaj: freto Siciliae pervehitur C.; z acc.: lacūs et Oceanum usque ad Amisiam flumen secundā navigatione T., volucri litora classe Sil. —

II.

1. pripeljati, privesti, dovesti: equus, qui me strenue pervexit Ap., Drusi corpus Romam Suet., virgines et sacra imposita omisso coepto itinere Caere oppidum pervexit L.; metaf.: aliquem in caelum p. (o slavi) Cu.

2. pass. pripeljati se, prijezditi, priti kam: usque ad oppidum Enn. fr., cito passu ad litora Sil., in Africam Vell., Thurios in Italiam pervectus N., Chalcidem L., cum classe … freto Siciliae (preko sicilskega preliva) C.; metaf.: ad exitūs optatos Ci. dospeti.

pole¹ [póul] samostalnik
astronomija, geografija tečaj, pol (zemeljski)
matematika pol, skrajna točka osi skozi krog ali kroglo
elektrika, fizika (pozitivni ali negativni) pol, magnetni pol
figurativno nasprotje, ekstrem

celestial pole nebesni pol
like poles enaka ali istoimenska pola
unlike (opposite) poles neenaka (nasprotna) pola
to be poles asunder (ali apart) biti diametralno nasproten, daleč narazen

pòtočina ž
1. velik, širok potok
2. soteska, skozi katero teče potok

pounce³ [páuns]

1. samostalnik
plovčev prašek (za glajenje); ogleni prah, prerisovalni prašek (za luknjičasti vzorec); naluknjan papir z vzorcem

2. prehodni glagol
gladiti s plovcem; prerisati (vzorec) skozi papir; zbočiti kovino v vzorce

prism [prizm] samostalnik
fizika, geometrija prizma
množina barve, ki nastanejo pri lomljenju žarkov skozi prizmo

prunes and prism zmešan govor

probáciti pròbācīm vreči skozi: probaciti grudu snijega kroz prozor

probìjāč -áča m
1. prebijač, prebijalo
2. kdor se trdo prebija skozi življenje

procúriti pròcūrīm
1. priteči: voda je procurila iz kamena
2. priteči skozi: krpati krov koji je na nekoliko mjesta procurio

procurívati -cùrujēm
1. pritekati
2. pritekati skozi

proglédati pròglēdām, progledávati -glèdāvām
1. spregledovati: ne možemo razumjeti kako slijepi progledaju, mrtvi ustaju
2. gledati skozi: progledati kroz mreže

pròkačkati -ām prebroditi, pregaziti po blatu, skozi blato

prokúburiti -īm preživotariti, pretolči se skozi težave, revščino: da kako-tako prokuburim, crtam ugljenom portrete

pròkucati -ām
1. prebiti
2. zabiti skozi: prokucati eksere, čavle

pròlaziti -īm
1. iti mimo: prolaziti pored koga, pored kuće
2. iti skozi: konac ne prolazi kroz ušice igle; željeznica prolazi kroz grad
3. z uspehom končavati: studenti dobro prolaze na ispitima
4. minevati: vrijeme brzo prolazi
5. prehajati: voda prolazi kroz tkaninu
6. vleči se: misao oslobodenja prolazi kroz vjekove
7. pasirati: zakonski prijedlozi redom prolaze u skupštini
8. dobro se prodajati: roba dobro prolazi

proputovánje s pot, potovanje skozi: u Ljubljani sam bio samo jedanput, na -u

prȍsiječ m (ijek.), prȍsēč m (ek.) sod, ki ima namesto vehe vratca, skozi katera se sipa vanj zdrozgano grozdje

prosijèvati pròsijevām (ijek.), prosévati pròsēvām (ek.) prosevati, presevati, sijati skozi: vatra prosijeva kroz granje

protàknuti (protàći) pròtaknēm vtakniti skozi: protaknuti konac kroz mletačku perperu

prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

2. metaf.
a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.