Franja

rabbit¹ [rǽbit] samostalnik
zoologija kunec (domači ali divji); kunčje krzno
sleng, šport amaterski, začetniški, slab igralec (tenisa, kriketa, golfa)
figurativno začetnik, diletant, šušmar

rabbit's punch sleng hud udarec na tilnik
Welsh rabbit topljen sir na praženih rezinah kruha
to breed like rabbits ploditi se, kotiti se, množiti se kot kunci (zajci)

racle [raklə] féminin strgalo

racle à fromage strgalo za sir; strgač, strgulja

râpe [rɑp] féminin ribežen, strgalnik; rašpla; (groba) pila; grozdne tropine, patoka, zadnje vino; osmukan klas

râpe à fromage ribežen za sir
râpe à bois, de sculpteur, de maçon pila za les, kiparska, zidarska
donner de la râpe douce à quelqu'un prilizovati se komu, sladkati se komu

râpé [rɑpe] masculin vrsta grozdnega soka; vino iz tropin; (familier)

du râpé nariban sir (gruyère); populaire ubožec, uboga para

râper [rɑpe] verbe transitif (na)ribati, (na)strgati; (grobo) opiliti, spiliti, rašplati; familier oguliti, ponositi

râper du fromage, des carottes nastrgati sir, korenje
râper un vêtement ponositi, oguliti obleko
ce vin râpe la gorge to vino praska, postrga grlo

rarebit [rɛ́əbit] samostalnik

Welsh rarebit (Welsh rabbit) topljen sir na praženem režnju kruha, na keksu

revenez-y [rəvnezi] masculin, invariable ponovitev, vrnitev (čustva, občutka)

goût masculin de revenez-y prijeten okus, ki vzpodbuja, da si še (česa) vzamemo, se še tja vrnemo
ce fromage a un goût de revenez-y ta sir ima tako prijeten okus, da bi si ga človek kar še vzel

rezanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Schneiden, der Schnitt (podolžno Längsschneiden, prečno Querschneiden)
avtogeno rezanje das Brennschneiden, Schneidbrennen
(prirezovanje) der Zuschnitt; (razrez) tehnika die Auftrennung
… za rezanje Schneid(e)-
(deska das Schneidebrett, material das Schneidgut, stroj das Schneidwerk), Schnitt- (sir der Schnittkäse, stiskalnica die Schnittpresse)
nož za rezanje dilatacij gradbeništvo, arhitektura das Fugenschneidmesser, Fugenmesser

2. šote: das Stechen, der Stich, Torfstich

3. (skopljenje) das Verschneiden

ríbežen (strgača) râpe ženski spol

ribežen za sir râpe à fromage

rimski pridevnik
1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ rómaiMed rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona. Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
Sopomenke: rimljanski
Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

2. (o mestu Rim) ▸ római
3. (o Italiji) ▸ rómaiKonec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, rómaiTudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.

rókfortski (-a -o) adj. róquefort:
rokfortski sir formaggio róquefort
rokfortska plesen muffa róquefort

Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. – Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. – Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.

Schweizer² Adjektiv švicarski; Schweizer Käse švicarski sir; Schweizerer Klee Pflanzenkunde turška detelja

semigrasso agg. polmasten:
formaggio semigrasso polmastni sir

sērus 3 (indoev. kor. *sēi- popuščati, biti počasen, biti pozen, pozno prihajati; prim. skr. sāyám zvečer, lat. sētius, lit. at-sainus nemaren, irsko sīr dolgotrajen, večen, got. seiþus pozen, sainjan oprezovati, obotavljati se, stvnem. lancseimi = nem. langsam, stvnem. seine počasen, len)

1.
a) pozen, kasen: PL., VELL., COL., SEN. TR., Q. idr., gratulatio CI. EP., serae, sed iustae poenae CI., id (sc. bellum) quidem spe omnium serius fuit L., hiems magis sera (= serior) L., serā sub nocte V., serā nocte PR., VAL. FL., sera crepuscula O., ad serum usque diem T., seri anni O., sera aetas O. ali serior aetas TIB. ali serior senectus MART., hora serior O., seri nepotes V., O.; preg.: nescis, quid vesper serus vehat VARR. AP. GELL. (prim.: quid vesper serus vehat ... sol tibi signa dabit V.); predik. (nam. adv. sero kakor gr. ὄψιος): VAL. FL. idr., serus abi O., serus in caelum redeas H., littera sera pervenit O., sera, lumen tacitis poena venit pedibus TIB.; tako tudi: sera rubens accendit lumina Vesper V., Cantaber serā domitus catenā H., serosque pedes serasque assumere pennas O.; z gen.: o seri studiorum (= gr. ὀψιμαϑεῖς) H. zapoznelci (zamudniki) v naukih, belli serus Ilertes SIL.; z inf.: serus versare boves PR.; adv. komp. sērius pozneje, slej (naspr. ocius, citius, temperius): biduo serius, paulo serius, aliquanto serius CI., quid serius, quid ocius futurum sit CI., serius spe omnium Romam venit L., serius ocius sors exitura H. prej ali slej, serius aut citius sedem properamus ad unam O., modo surgis Eoo temperius caelo, modo serius incidis undis O.; superl.: ut quam serissime eius profectio cognosceretur C. kar najpozneje.
b) pozno zoreč (dozorevajoč), pozno rodeč (rojevajoč), počasi rastoč: platanus O., ulmus V., ficus COL., pira omnium serissima Amerina PLIN.
c) pozno se dopolnjujoč, pozno se uresničujoč, pozno se izpolnjujoč, pozno se iztekajoč, pozno nastopajoč: portenta tarda et sera nimis CI., omina V., spes L., malum VAL. FL.
d) počasen, dolgotrajen: bellum O., piacula (hudodelstva) VAL. FL.
e) daljen, dálek, oddaljen: serum ut veniamus ad amnem Phasidis VAL. FL.

2. occ. prepozen, zakasnel: magis exoptatae Kalendae Ianuariae quam serae CI., serum bellum S. FR., paenitentia L., PH., serum auxilium venerat L., consilium serum ... fuit L., ad possessa venis praeceptaque gaudia serus O., sera assurgis V.; adv. komp. sērius (nekoliko) prepozno: serius venire CI., erit verendum mihi, ne hoc non potius omnes boni serius a me quam quisquam crudelius factum esse dicat CI., serius a terra profectae naves C. – Od tod subst. sērum -ī, n pozni čas; abs.: rem in serum trahere L. zakasniti (se), zakasneti, zamuditi, in serum dimicatione productā SUET. do poznega dne, do večera; z gen.: serum diei erat L. večer, extrahebatur in quam maxime serum diei certamen L. do kar najpoznejšega večera, sero diei T. zvečer, in serum noctis convivium productum L. v pozno noč, pozno v noč. Od tod
a) abl. adv. sērō pozno, včasih = zvečer: sero post tempus venis PL., eo die Lentulus venit sero CI. EP., videsne igitur ... quam ea (sc. eloquentia) sero prodierit in lucem? CI.; occ. (kakor včasih ὀψέ) prepozno, ne več ob pravem času: si unam rem sero feceris, omnia opera sero facies CA., metuo, ne sero veniam depugnato proelio PL., hodie sero ac nequidquam, voles TER., producam Consanos, qui te nunc sero doceant, iudices non sero CI., sero facturos clamitabat, cum maiores manus convenissent C., sero iam est mutare eam L., sero profectus est, nam Agesilaus magnā erat praedā potitus N.; dvoumno: cum identidem interrogaret (sc. accusator), quo tempore Clodius occisus esset, respondit (sc. Milo): „Sero“ Q.; preg.: sero sapiunt (sc. Phryges = Troiani) CI. EP.
b) pesn. acc. adv. sērum in v pl. sēra pozno: nocte sedens serum V., nec sera comantem narcissum ... tacuissem V.

sírček (-čka) m

1. (skuta) ricotta

2. dem. od sir formaggino

sir(r)ee [sərí:] samostalnik ameriško, pogovorno = sir

no, sir(r)ee! ne, dragi moj!, ne, prijateljček!

slúga manservant, servant, arhaično servitor; attendant

sodni slúga bailiff; (osebni) valet; footman; domestic; (lakaj) lackey, flunkey
častniški slúga batman
šolski slúga (school) caretaker, (pedél) beadle
slúga, gospod! your servant, Sir!
vaš pokorni slúga your obedient servant
kakršen gospodar, takšen slúga like master, like man

smétanov

smétanov sir cream cheese
smétanova torta cream cake

smétanov à la créme

smetanov bonbon caramel moški spol
smetanov sir fromage moški spol à la créme
smetanov sladoled glace ženski spol à la créme
smetanasta torta tarte ženski spol à la créme, flan moški spol