Franja

Zadetki iskanja

  • potrpljênje (-a) n pazienza; sopportazione; calma:
    izgubiti potrpljenje perdere la pazienza
    malo potrpljenja! un po' di pazienza!, abbia(te) pazienza!
    za to delo je treba dosti potrpljenja per questo lavoro occorre (avere) la pazienza di un certosino
    pren. neizmerno potrpljenje, neskončno potrpljenje la pazienza di Giobbe
    PREGOVORI:
    potrpljenje je božja mast (samo revež je, kdor se z njo maže) campa, cavallo mio, che l'erba cresce
    potrpljenje železna vrata prebije chi la dura la vince
  • poznáti to know (koga someone), to be acquainted (with someone), to be familiar (with someone)

    samo po videzu ga poznam I know him only by sight
    poznáti po imenu to know by name
    že več let ga poznam I have known him for years
    poznamo jih že pet let we have known them for five years
    ne hoteti poznáti koga to cut someone, to turn one's back on someone, to give someone the cold shoulder, to cold-shoulder someone
    ne poznáti (ne vedeti za) to be ignorant of, to be a stranger to
    ne poznam strahu I am devoid of fear
    on ne pozna težav he is ignorant of the difficulties, he does not know the difficulties
    pozna se mu na obrazu, da je utrujen one can see by his face that he is tired
    ne poznajo se mu leta he does not look his age
    žal vas (jaz) ne poznam you have the advantage of me
  • poznáti (-ám)

    A) perf.

    1. conoscere; praticare:
    poznati koga iz otroških let conoscere qcn. fin dall'infanzia
    poznati mnogoženstvo praticare la poligamia

    2. conoscere, sapere, padroneggiare:
    poznati pot sapere la strada
    za prevajanje je treba dobro poznati oba jezika per tradurre bisogna sapere bene ambedue le lingue

    3. pren. conoscere qcn., avere dimestichezza con qcn.

    4. pren. (ozirati se na koga, upoštevati koga) conoscere qcn., aver riguardo di qcn., tener conto di qcn.:
    prijatelja pozna samo, kadar ga potrebuje tiene conto dell'amico solo quando ne ha bisogno

    5. pren. (z nikalnico)
    ne poznati mej non conoscere limiti, essere sconfinato
    ne poznati mere essere smodato
    ne poznati milosti essere spietato
    ne poznati olike essere screanzato, maleducato
    pog. nobenega heca ne poznati essere troppo serio, non saper stare allo scherzo
    pren. ne poznati šale non scherzare; non avere senso dell'umorismo
    če to narediš, te ne poznam več se lo fai, non ne voglio più sapere di te
    poznati koga po imenu conoscere qcn. di nome
    poznati koga kot slab denar, kot svoj žep conoscere qcn. come le proprie tasche

    B) poznáti se (-am se) perf. impers., perf. refl. vedersi; conoscersi

    1.
    pozna se mu, da ni spal si vede che non ha dormito
    po govorici se mu pozna, da ni domačin dalla parlata si vede che non è del luogo

    2.
    tega ne bom končal do roka, saj se poznam non lo finirò in tempo, mi conosco bene
    škoda besed, saj se poznamo non ne parliamo, tanto ci conosciamo bene
    delu se pozna hitrica si vede che il lavoro è stato fatto in gran fretta
    pog. leta se mu res ne poznajo non dimostra gli anni che ha, porta bene gli anni
    PREGOVORI:
    po delu se mojster pozna l'opera loda il maestro
  • práviti dire , (pripovedovati) raconter

    pravijo on dit, dit-on, on raconte (que)
    to se pravi c'est-à-dire, cela veut dire
    to se samo tako pravi (reče) c'est une façon de parler
    kaj pravite k temu? qu'en dites-vous?
  • preskočiti (preskóčim) preskakovati springen/setzen über, (etwas) überspringen (tudi figurativno), einen Sprung machen (über); (samo figurativno) übergehen; oviro: überspringen, nehmen (eine Hürde nehmen)
  • pretépanje

    želeti si samo pretepanja ne rêver que plaies et bosses
  • pretílec threatener; menacer

    učenci so kmalu spoznali, da je učitelj samo pretílec, ki ne kaznuje the pupils soon discovered that the teacher's bark was worse than his bite
  • pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

    1. acquistare, guadagnare; acquisire:
    pridobivati čas acquistare tempo
    pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
    pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

    2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
    pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
    pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
    pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
    pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

    3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
    pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
    šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

    4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
    če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
    učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione
  • prilizovánje (-a) n adulazione, cortigianeria, lisciata, piaggeria; pog. sviolinata, ruffianata:
    te besede so eno samo prilizovanje quel discorso è tutto un'adulazione
  • princ samostalnik
    1. (član vladarske družine) ▸ herceg
    waleški princ ▸ walesi herceg
    savdski princ ▸ szaúdi herceg
    monaški princ ▸ monacói herceg
    mlad princ ▸ ifjú herceg
    poročiti se s princem ▸ egybekel a herceggel
    spoznati princa ▸ megismerkedik a herceggel
    srečati princa ▸ találkozik a herceggel
    sin princa ▸ herceg fia
    žena princa ▸ herceg felesége
    soproga princa ▸ herceg neje
    Povezane iztočnice: kronski princ

    2. (idealen moški) ▸ herceg
    princ iz sanj ▸ álmai hercege
    iskati princa svojih sanj ▸ álmai hercegét keresi
    Zaman boste čakali svojega princa iz sanj, saj običajno obstajajo samo v pravljicah. ▸ Hiába várják álmaik hercegét, hiszen azok általában csak a mesében léteznek

    3. (v pravljici) ▸ herceg
    princ iz pravljice ▸ mesebeli herceg
    pravljica o princu ▸ hercegről szóló mese
    zaljubiti se v princa ▸ szerelmes lesz a hercegbe
    spremeniti se v princa ▸ herceggé változik
    princ in princeska ▸ herceg és hercegnő
  • pripetíti se (-ím se) perf. impers. succedere, accadere, capitare, verificarsi:
    pripetila se je huda nesreča è successa una grave disgrazia
    to se pripeti sono cose che succedono, che capitano
    PREGOVORI:
    živemu človeku se vse pripeti, mrtvemu samo jama ai vivi può capitare di tutto, ai morti solo la tomba
  • pripísati (opombo) to annotate, to make a note; to add in writing; (vzrok) to ascribe to, to attribute to, to assign to, to put down to

    pripísati krivdo komu to impute the blame to someone, to lay the blame at someone's door; (zaslugo, v dobro) to put to someone's credit
    to je treba pripísati njegovi nevednosti this is due to (ali owing to) his ignorance
    to pripisujem njegovi malomarnosti that I ascribe to his negligence
    to si ima samó sebi pripísati he has only himself to thank for it
    slabo letino pripisujejo pomanjkanju dežja the crop failure is attributed to poor rainfall
  • pripísati (-píšem) | pripisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. aggiungere:
    pripisati nekaj vrstic aggiungere poche righe
    pripisati obresti k glavnici aggiungere gli interessi al capitale, accrescere il capitale degli interessi

    2. attribure, ascrivere; annettere; dare, riportare, riferire; imputare:
    pripisati preveliko pomembnost dare eccessiva importanza
    pripisati nesrečo nepazljivosti voznika imputare l'incidente alla distrazione del guidatore
    učinke pripisati vzrokom riferire gli effetti alle cause
    svoj uspeh pripisuje samo sreči attribuisce alla fortuna tutto il suo successo
    to pripiši kar sam sebi la colpa di questo è tutta tua

    B) pripísati si (-píšem si) | pripisováti si (-újem si) perf., imperf. refl. attribuirsi, ascriversi:
    pripisovati si zasluge ascriversi tutti i meriti
  • pripovedka samostalnik
    1. (poučna pripoved) ▸ monda
    ljudska pripovedka ▸ népmonda
    narodna pripovedka ▸ népmonda
    antična pripovedka ▸ ókori monda
    stara pripovedka ▸ régi monda
    otroška pripovedka ▸ gyermekmonda
    pripovedovati pripovedko ▸ mondát mesél
    poslušati pripovedko ▸ mondát hallgat
    brati pripovedko ▸ mondát olvas
    zbirka pripovedk ▸ mondagyűjtemény

    2. (laž) ▸ mendemonda
    V Metliki že dolgo poslušamo pripovedke o zdravi pitni vodi. ▸ Metlikában már régóta hallgatjuk az egészséges ivóvízről szóló mendemondákat.
    Vse pripovedke o zaščitni zakonodaji so samo pravljica za lahko noč naivnim volilcem. ▸ A védelmező törvényhozásról szóló mendemondák csak a naiv választóknak szóló esti mesék.
  • pripovedovánje narration ženski spol , récit moški spol

    pripovedovanje v prvi osebi récit à la première personne
    poznati koga samo po pripovedovanju connaître quelqu'un seulement par ouï-dire
  • pristájati1 (-am) | pristáti (-stánem) imperf., perf.

    1. navt. approdare, attraccare; fare scalo:
    pristati v pristanišču approdare in porto
    ladja pristaja samo v večjih obalnih mestih la nave fa scalo soltanto nei maggiori centri costieri

    2. aer. atterrare; (pristati na morju) ammarare; (pristati na mesecu) allunare; ekst. fare scalo:
    pristati s padalom atterrare col paracadute
    pred poletom čez ocean letalo pristaja v Parizu prima di trasvolare l'oceano, l'aereo fa scalo a Parigi

    3. pren. (privoliti, privoljevati na kaj) acconsentire, accondiscendere, aderire a; accettare:
    pristati na pogoje, predloge acconsentire alle condizioni, alle proposte
    ne pristati na svojo usodo non rassegnarsi alla propria sorte
  • prodaja|ti se (-m se) prodati se sich verkaufen, Absatz finden
    dobro se prodajati sich gut verkaufen, guten Abgang haben, izredno dobro: reißend weggehen
    ki se dobro prodaja absatzfähig
    ki se sme prodajati samo v lekarnah apothekenpflichtig
  • ptíčji (-a -e) adj. di uccello, degli uccelli, per uccelli; avicolo, aviario:
    ptičje gnezdo nido di uccello
    ptičje petje canto degli uccelli
    ptičja krma becchime
    pren. samo ptičjega mleka jim še manjka non gli manca che il latte di gallina
    pren. biti ptičje pameti avere il cervello di gallina
    bot. ptičja dresen poligono, correggiola, centinodia (Polygonum aviculare)
    vet. ptičja golša ingluvie; pog. gozzo
    bot. ptičja grašica veccia, erba galletta (Lathyrus pratensis)
    ptičja hišica voliera; casetta, mangiatoia per uccelli
    ptičja kletka uccelliera
    ptičja perspektiva prospettiva a volo di uccello
    anat., zool. ptičja trtica codrione
    ptičji glas verso (degli uccelli)
    bot. ptičji ključek timelea (Thymelea passerina)
    lov. ptičji lim vischio
    ptičji lov uccellagione
    ptičji svet avifauna
    lov. ptičje lepilo pania
    lov. ptičje lovišče uccellaia
    bot. ptičje mleko ornitogalo, latte di gallina (Ornithogalum)
    ptičje strašilo spaventapasseri
    bot. ptičje zelišče terzanella, mordigallina (Anagallis arvensis)
  • radiator samostalnik
    1. (grelna naprava) ▸ radiátor
    marmorni radiator ▸ márványradiátor
    aluminijasti radiator ▸ alumíniumradiátor
    stenski radiator ▸ fali radiátor
    mrzel radiator ▸ hideg radiátor
    prižgan radiator ▸ bekapcsolt radiátor
    topel radiator ▸ meleg radiátor
    kopalniški radiator ▸ fürdőszobai radiátor
    ventil na radiatorju ▸ radiátorszelep
    radiatorji v stanovanju ▸ radiátorok a lakásban
    voda v radiatorju ▸ víz a radiátorban
    sušiti na radiatorju ▸ radiátoron szárogat, radiátoron szárít
    zapreti radiator ▸ radiátort elzár
    odpreti radiator ▸ radiátort felteker
    ogrevanje z radiatorji ▸ radiátorral fűtés
    Priporočam, da ljudje še pred kurilno sezono pregledajo radiatorje in poskrbijo, da v njih ne bo zraka. ▸ Azt javaslom, hogy az emberek még a fűtési szezon előtt ellenőrizzék a radiátorokat, és gondoskodjanak róla, hogy ne legyen bennük levegő.

    2. ponavadi v množini, neformalno (o trebušnih mišicah) ▸ kockahas
    Samo malo je še manjkalo, da bi si slekla majice in pokazala radiatorje na trebuhu. ▸ Csak egy kicsi hiányzott, hogy levegye a pólóját és megmutassa a kockahasát.
    Ljudje običajno izgubijo motivacijo, ker pričakujejo, da se bodo njihove trebušne mišice v šestih dneh spremenile v radiator. ▸ Az emberek általában elveszítik a motivációjukat, mert azt várják, hogy a hasizmaik hat nap alatt kockahassá alakulnak.
  • razgóvor talk, conversation; discussion, discourse; (neprisiljen) chat; (v dvoje) dialogue; (pri mizi) table talk

    razgóvor med 4 očmi tête-à-tête, private conversation; (samo o strokovnih zadevah) shop, ZDA shoptalk
    predmet razgóvora talking point, subject under discussion
    to je predmet razgóvora celega mesta this is the talk of the town
    razgóvori so propadli the talks collapsed