Franja

Zadetki iskanja

  • premō -ere, pressī, pressum

    I.

    1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

    2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

    3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

    4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal.

    II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

    1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
    a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
    b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

    2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
    a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
    b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

    3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
    a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
    b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
    c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

    4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv.

    1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

    2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

    3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

    4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

    5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

    6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.
  • process2 [prəsés ameriško prɔ́-] prehodni glagol
    obdelovati, obdelati, predelovati, predelati (industrija)
    pravno pozvati, tožiti, začeti postopek
    tisk fotomehanično razmnoževati

    to process into predelati v
    process(ed) cheese topljen sir
  • rabbit1 [rǽbit] samostalnik
    zoologija kunec (domači ali divji); kunčje krzno
    sleng, šport amaterski, začetniški, slab igralec (tenisa, kriketa, golfa)
    figurativno začetnik, diletant, šušmar

    rabbit's punch sleng hud udarec na tilnik
    Welsh rabbit topljen sir na praženih rezinah kruha
    to breed like rabbits ploditi se, kotiti se, množiti se kot kunci (zajci)
  • racle [raklə] féminin strgalo

    racle à fromage strgalo za sir; strgač, strgulja
  • râpe [rɑp] féminin ribežen, strgalnik; rašpla; (groba) pila; grozdne tropine, patoka, zadnje vino; osmukan klas

    râpe à fromage ribežen za sir
    râpe à bois, de sculpteur, de maçon pila za les, kiparska, zidarska
    donner de la râpe douce à quelqu'un prilizovati se komu, sladkati se komu
  • râpé [rɑpe] masculin vrsta grozdnega soka; vino iz tropin; (familier)

    du râpé nariban sir (gruyère); populaire ubožec, uboga para
  • râper [rɑpe] verbe transitif (na)ribati, (na)strgati; (grobo) opiliti, spiliti, rašplati; familier oguliti, ponositi

    râper du fromage, des carottes nastrgati sir, korenje
    râper un vêtement ponositi, oguliti obleko
    ce vin râpe la gorge to vino praska, postrga grlo
  • rarebit [rɛ́əbit] samostalnik

    Welsh rarebit (Welsh rabbit) topljen sir na praženem režnju kruha, na keksu
  • revenez-y [rəvnezi] masculin, invariable ponovitev, vrnitev (čustva, občutka)

    goût masculin de revenez-y prijeten okus, ki vzpodbuja, da si še (česa) vzamemo, se še tja vrnemo
    ce fromage a un goût de revenez-y ta sir ima tako prijeten okus, da bi si ga človek kar še vzel
  • rezanj|e [é] srednji spol (-a …)

    1. das Schneiden, der Schnitt (podolžno Längsschneiden, prečno Querschneiden)
    avtogeno rezanje das Brennschneiden, Schneidbrennen
    (prirezovanje) der Zuschnitt; (razrez) tehnika die Auftrennung
    … za rezanje Schneid(e)-
    (deska das Schneidebrett, material das Schneidgut, stroj das Schneidwerk), Schnitt- (sir der Schnittkäse, stiskalnica die Schnittpresse)
    nož za rezanje dilatacij gradbeništvo, arhitektura das Fugenschneidmesser, Fugenmesser

    2. šote: das Stechen, der Stich, Torfstich

    3. (skopljenje) das Verschneiden
  • ríbežen (strgača) râpe ženski spol

    ribežen za sir râpe à fromage
  • rimski pridevnik
    1. v zgodovinskem kontekstu (o antičnem Rimu in Rimljanih) ▸ római
    rimski gladiator ▸ római gladiátor
    Med rimskimi gladiatorji je najbolj znano ime Spartaka, pastirja in pozneje pomožnega rimskega vojaka. ▸ A leghíresebb római gladiátor Spartacus, aki pásztorból lett római segédcsapatban szolgáló katona.
    rimska kolonija ▸ római gyarmat
    rimski senat ▸ római szenátus
    rimski cesar ▸ római császár
    rimski amfiteater ▸ római amfiteátrum
    rimsko mesto ▸ római város
    rimske ostaline ▸ római maradványok
    rimsko grobišče ▸ római sír
    rimski tempelj ▸ római templom
    rimsko božanstvo ▸ római istenség
    rimska nekropola ▸ római nekropolisz
    rimske katakombe ▸ római katakombák
    rimski steber ▸ római oszlop, római pillér
    rimski kamen ▸ római kő
    rimski napis ▸ római felirat
    rimski most ▸ római híd
    rimska ruševina ▸ római rom
    rimski spomenik ▸ római emlékmű
    rimski muzej ▸ római múzeum
    rimski vek ▸ római kor
    rimsko pokopališče ▸ római temető
    rimski akvedukt ▸ római akvedukt
    rimski vojskovodja ▸ római hadvezér
    rimsko najdišče ▸ római kori lelőhely
    rimska provinca ▸ római provincia
    rimski pesnik ▸ római költő
    rimski pisec ▸ római író
    rimska naselbina ▸ római település
    rimski vladar ▸ római uralkodó
    rimska pogodba ▸ római szerződés
    rimska Emona ▸ római Emona
    rimsko svetišče ▸ római szentély
    rimska izkopanina ▸ római lelet
    rimski vodnjak ▸ római kút
    rimsko obzidje ▸ római fal
    rimski Ptuj ▸ római kori Ptuj
    rimski bog ▸ római isten
    rimska civilizacija ▸ római civilizáció
    Rimski zgodovinar Svetonij je vojno opisal kot najtežji spopad, s katerim se je soočil Rim po punskih vojnah pred dvesto leti. ▸ Suetonius római történetíró a háborút a kétszáz évvel korábbi pun háborúk óta a legsúlyosabb konfliktusként írta le.
    Cezar je vojake plačeval iz lastnih finančnih virov, vendar je legijo pozneje priznal tudi rimski senat. ▸ Caesar a saját pénzéből fizette a katonákat, de a légiót később a római szenátus is elismerte.
    V rimski mitologiji je bil Neptun bog morja, enakovreden grškemu Pozejdonu. ▸ A római mitológiában Neptunusz a tenger istene volt, a görög Poszeidónnak felelt meg.
    Sopomenke: rimljanski
    Povezane iztočnice: rimska mitologija, rimska doba, rimski čas, rimska država, rimska cesta, rimsko kopališče

    2. (o mestu Rim) ▸ római
    rimski škof ▸ római püspök
    rimski župankontrastivno zanimivo Róma polgármestere
    rimsko letališče ▸ római repülőtér
    rimsko predmestje ▸ római előváros

    3. (o Italiji) ▸ római
    rimska vlada ▸ római kormány
    Konec minulega leta je rimska vlada dala dovoljenje za trenutno največji gradbeni načrt v Evropi. ▸ Tavaly év végén a római kormány zöld utat adott Európa jelenleg legnagyobb építési projektjének.
    Narodne in jezikovne manjšine v Italiji so sicer že prej imele svojega predstavnika v rimski vladi. ▸ Olaszország nemzeti és nyelvi kisebbségeinek korábban is volt képviselője a római kormányban.
    rimski parlament ▸ római parlament

    4. v zgodovinskem kontekstu (o Svetem rimskem cesarstvu) ▸ német-római, római
    rimska cesarica ▸ római császárnő
    Tudi Marija Terezija je bila le rimska cesarica. ▸ Mária Terézia is csak egy római császárné volt.
    V zahvalo je papež Karla Velikega okronal za rimskega cesarja, s čimer se je dediščina antičnega rimskega cesarstva povezala z germanskimi (frankovski) kralji. ▸ Hálából Nagy Károlyt a pápa római császárrá koronázta, és ezzel összekapcsolta az ókori Római Birodalom örökségét a germán (frank) királyokkal.
  • rókfortski (-a -o) adj. róquefort:
    rokfortski sir formaggio róquefort
    rokfortska plesen muffa róquefort
  • Samosata -ōrum, n (Σαμόσατα) Samózata (Samózate), glavno mesto sir(ij)ske province Komagena ob zahodnem bregu Evfrata (zdaj Samsat), rojstni kraj satirika Lukijana: PLIN. Soobl. Samosata -ae, f Samózata: AMM. Od tod adj. Samosatēnus 3 samozátski, iz Samózat(e) izvirajoč, kot subst. m Samózatec, Samozaténec, Samozá(t)čan: Paulus AMBR.
  • Schweizer2 Adjektiv švicarski; Schweizer Käse švicarski sir; Schweizerer Klee Pflanzenkunde turška detelja
  • semigrasso agg. polmasten:
    formaggio semigrasso polmastni sir
  • sērus 3 (indoev. kor. *sēi- popuščati, biti počasen, biti pozen, pozno prihajati; prim. skr. sāyám zvečer, lat. sētius, lit. at-sainus nemaren, irsko sīr dolgotrajen, večen, got. seiþus pozen, sainjan oprezovati, obotavljati se, stvnem. lancseimi = nem. langsam, stvnem. seine počasen, len)

    1.
    a) pozen, kasen: PL., VELL., COL., SEN. TR., Q. idr., gratulatio CI. EP., serae, sed iustae poenae CI., id (sc. bellum) quidem spe omnium serius fuit L., hiems magis sera (= serior) L., serā sub nocte V., serā nocte PR., VAL. FL., sera crepuscula O., ad serum usque diem T., seri anni O., sera aetas O. ali serior aetas TIB. ali serior senectus MART., hora serior O., seri nepotes V., O.; preg.: nescis, quid vesper serus vehat VARR. AP. GELL. (prim.: quid vesper serus vehat ... sol tibi signa dabit V.); predik. (nam. adv. sero kakor gr. ὄψιος): VAL. FL. idr., serus abi O., serus in caelum redeas H., littera sera pervenit O., sera, lumen tacitis poena venit pedibus TIB.; tako tudi: sera rubens accendit lumina Vesper V., Cantaber serā domitus catenā H., serosque pedes serasque assumere pennas O.; z gen.: o seri studiorum (= gr. ὀψιμαϑεῖς) H. zapoznelci (zamudniki) v naukih, belli serus Ilertes SIL.; z inf.: serus versare boves PR.; adv. komp. sērius pozneje, slej (naspr. ocius, citius, temperius): biduo serius, paulo serius, aliquanto serius CI., quid serius, quid ocius futurum sit CI., serius spe omnium Romam venit L., serius ocius sors exitura H. prej ali slej, serius aut citius sedem properamus ad unam O., modo surgis Eoo temperius caelo, modo serius incidis undis O.; superl.: ut quam serissime eius profectio cognosceretur C. kar najpozneje.
    b) pozno zoreč (dozorevajoč), pozno rodeč (rojevajoč), počasi rastoč: platanus O., ulmus V., ficus COL., pira omnium serissima Amerina PLIN.
    c) pozno se dopolnjujoč, pozno se uresničujoč, pozno se izpolnjujoč, pozno se iztekajoč, pozno nastopajoč: portenta tarda et sera nimis CI., omina V., spes L., malum VAL. FL.
    d) počasen, dolgotrajen: bellum O., piacula (hudodelstva) VAL. FL.
    e) daljen, dálek, oddaljen: serum ut veniamus ad amnem Phasidis VAL. FL.

    2. occ. prepozen, zakasnel: magis exoptatae Kalendae Ianuariae quam serae CI., serum bellum S. FR., paenitentia L., PH., serum auxilium venerat L., consilium serum ... fuit L., ad possessa venis praeceptaque gaudia serus O., sera assurgis V.; adv. komp. sērius (nekoliko) prepozno: serius venire CI., erit verendum mihi, ne hoc non potius omnes boni serius a me quam quisquam crudelius factum esse dicat CI., serius a terra profectae naves C. – Od tod subst. sērum -ī, n pozni čas; abs.: rem in serum trahere L. zakasniti (se), zakasneti, zamuditi, in serum dimicatione productā SUET. do poznega dne, do večera; z gen.: serum diei erat L. večer, extrahebatur in quam maxime serum diei certamen L. do kar najpoznejšega večera, sero diei T. zvečer, in serum noctis convivium productum L. v pozno noč, pozno v noč. Od tod
    a) abl. adv. sērō pozno, včasih = zvečer: sero post tempus venis PL., eo die Lentulus venit sero CI. EP., videsne igitur ... quam ea (sc. eloquentia) sero prodierit in lucem? CI.; occ. (kakor včasih ὀψέ) prepozno, ne več ob pravem času: si unam rem sero feceris, omnia opera sero facies CA., metuo, ne sero veniam depugnato proelio PL., hodie sero ac nequidquam, voles TER., producam Consanos, qui te nunc sero doceant, iudices non sero CI., sero facturos clamitabat, cum maiores manus convenissent C., sero iam est mutare eam L., sero profectus est, nam Agesilaus magnā erat praedā potitus N.; dvoumno: cum identidem interrogaret (sc. accusator), quo tempore Clodius occisus esset, respondit (sc. Milo): „Sero“ Q.; preg.: sero sapiunt (sc. Phryges = Troiani) CI. EP.
    b) pesn. acc. adv. sērum in v pl. sēra pozno: nocte sedens serum V., nec sera comantem narcissum ... tacuissem V.
  • sírček (-čka) m

    1. (skuta) ricotta

    2. dem. od sir formaggino
  • sir(r)ee [sərí:] samostalnik ameriško, pogovorno = sir

    no, sir(r)ee! ne, dragi moj!, ne, prijateljček!
  • slúga manservant, servant, arhaično servitor; attendant

    sodni slúga bailiff; (osebni) valet; footman; domestic; (lakaj) lackey, flunkey
    častniški slúga batman
    šolski slúga (school) caretaker, (pedél) beadle
    slúga, gospod! your servant, Sir!
    vaš pokorni slúga your obedient servant
    kakršen gospodar, takšen slúga like master, like man