planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov
planta baja pritličje
planta medicinal zdravilno zelišče
planta trepadora (rast) plezavka
planta del pie podplat
planta vivaz vedno zelena rastlina
de planta do kraja, temeljito
echar plantas bahati se
echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam
Zadetki iskanja
- počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering
počásen in siguren slow but sure
počásen in vztrajen slow and steady
počásen delavec slow worker
počásen tok slow current
počásna rast slow growth
ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
biti počásne pameti to be slow on the uptake - populacijsk|i (-a, -o) Populations- (val die Populationswelle, genetika die Populationsgenetik, rast das Populationswachstum)
- pospešujoč [ó] (-a, -e) -fördernd (rast wachstumsfördernd); ➞ → pospeševati
- potrébščina (-e) f pl. potrebščine l'occorrente, il necessario, i requisiti; articoli, utensili, attrezzi:
pisalne potrebščine l'occorrente per scrivere
potrebščine za osebno higieno toiletries
šolske potrebščine articoli per la scuola
pisarniške potrebščine articoli per ufficio, cancelleria
kuhinjske potrebščine utensili di, da cucina, casalinghi
osnovne življenjske potrebščine generi di prima necessità
rast cen življenjskih potrebščin aumento del costo della vita
indeks življenjskih potrebščin indice del costo della vita - pričati glagol
1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodikpričati o pomembnosti ▸ fontosságról tanúskodikpričati o priljubljenosti ▸ népszerűségről tanúskodikpričati o moči ▸ erőről tanúskodikzgovorno pričati ▸ szemléletesen tanúskodiknazorno pričati ▸ hűen tanúskodikjasno pričati ▸ világosan árulkodikpričati v prid čemu ▸ tanúskodik amellettTekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.
2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást teszpriča priča ▸ tanú tanúskodikizvedenec priča ▸ szakértő tanúskodikpričati v procesu ▸ eljárásban tanúskodikpričati na sodišču ▸ bíróságon tanúvallomást teszpričati na sojenju ▸ tárgyaláson tanúskodikpričati na procesu ▸ eljárásban tanúskodikpričati v prid komu ▸ valaki mellett tanúskodikpričati v korist koga ▸ valaki javára tanúskodikbiti pripravljen pričati ▸ kész tanúvallomást tennilažno pričati ▸ hamis tanúvallomást teszNa predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
Povezane iztočnice: krivo pričati - pritlíkav nain, minuscule, lilliputien
pritlikavo drevo arbre nain
pritlikav grah (petits) pois nains
pritlikava rast nanisme moški spol - pritlíkav enano; pigmeo (tudi fig) ; liliputiense; diminuto
pritlikavo drevo árbol m enano
pritlikava rast enanismo m - prolifération [-liferasjɔ̃] féminin
prolifération (cellulaire) razploditev, razmnoževanje z delitvijo celic; médecine bujna rast; figuré hitra množitev - razgíbati (-am) | razgibávati (-am) perf., imperf.
1. sgranchire, snodare:
razgibati ude sgranchire le membra
2. muovere, scuotere; increspare, far ondeggiare
3. movimentare, dinamizzare; vivacizzare:
razgibati dejavnost, rast dinamizzare un'attività, la crescita
4. rendere più mosso; rendere più vivace; rendere più articolato - razvoj [ô] moški spol (-a …)
1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
… razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
sposoben razvoja entwicklungsfähig
dežela v razvoju das Entwicklungsland
pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
zavirati razvoj entwicklungshemmend sein
2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
razvoj vrst die Entstehung der Arten
3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang
4. delo: die Entwicklungsarbeit
5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)
6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)
7.
oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)
8.
določati smer razvoja Schrittmacher sein - regenerador moški spol preroditelj
regenerador del cabello sredstvo za rast las - reina ženski spol kraljica; čebela matica
reina del baile kraljica plesa
reina de (la) belleza lepotna kraljica
reina de los bosques (rast) spominčica; šmarnica; dišeča perla
reina claudia ringlo (sliva)
reina viuda kraljica vdova
abeja reina čebela matica - romero romarski
romero m romar, božjepotnik; rast rožmarin - rosáceo rožnat, rdečkast
acne rosáceo (med) šen
rosáceas f pl rast rožnice - santo svet, pobožen; nedotakljiv; zdravilen; zvest, iskren, preprost
hierba santa (rast) medenika
Sábado santo velikonočna sobota
Luis el Santo Ludvik Pobožni
el Padre Santo (el Santo Padre) sveti oče, papež
la Santa Sede sveta stolica
la Semana Santa véliki teden
la Tierra Santa sveta dežela (Palestina)
un santo varón pobožen, bogaboječ človek
a lo santo kot svetnik
todo el santo día ves ljubi božji dan
¡Santo Dios! moj bog!
¡santo y bueno! prav! zaradi mene!
¡santas y buenas tardes! dober (popol)dan (vaški pozdrav)
vivir en santa paz živeti v ljubem miru - sedl|o3 [ê] srednji spol (-a …) tehnika der Sattel (fiksno Festsattel, v knjigoveštvu: naložno Heftsattel)
plavžno sedlo die Rast
vrtljivo sedlo das Drehgelenk
vzmetno sedlo der Federbügel
v mizarstvu: der Kamm; pri oblačilih: die Schulterpasse, die Passe - silvestris -e (silva)
1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.
2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.
3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).
Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. — Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr. - slow [slóu]
1. pridevnik (slowly prislov)
počasen (of, in v, pri)
len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)
a slow current počasen tok
slow growth počasna rast
slow poison počasi delujoč strup
a slow worker počasen delavec
slow and steady počasen in vztrajen
slow and sure počasen in siguren
he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
he is slow to anger on se težko razjezi
it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
to be slow of wit biti počasne pameti
he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
to make slow progress počasi napredovati
slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
he is slow in the uptake on počasi dojema
my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute
2. prislov
počasi
slow! vozite počasi!
read slower! čitaj(te) počasneje!
my watch goes slow moja ura zaostaja
3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati
4. samostalnik
(kriket) počasna žoga - spač|ek moški spol (-ka …)
1. biologija, medicina die [Mißbildung] Missbildung, die [Mißgeburt] Missgeburt; die Verzerrung; rastlinstvo, botanika (metlasta rast) der Hexenbesen
2. Citroënov avto: die Ente