Franja

Zadetki iskanja

  • planta ženski spol rastlina, zelišče; podplat; načrt, osnutek, tloris, stavbni načrt; nadstropje; tabelaričen seznam; rudniški rov

    planta baja pritličje
    planta medicinal zdravilno zelišče
    planta trepadora (rast) plezavka
    planta del pie podplat
    planta vivaz vedno zelena rastlina
    de planta do kraja, temeljito
    echar plantas bahati se
    echarse a las plantas (de) vreči se komu k nogam
  • počásen slow (v, pri of, in); tardy; (len) sluggish; (bolezen) lingering

    počásen in siguren slow but sure
    počásen in vztrajen slow and steady
    počásen delavec slow worker
    počásen tok slow current
    počásna rast slow growth
    ne bodi (tako) počásen! don't dawdle!, don't be such a slowcoach!
    biti počásne pameti to be slow on the uptake
  • populacijsk|i (-a, -o) Populations- (val die Populationswelle, genetika die Populationsgenetik, rast das Populationswachstum)
  • pospešujoč [ó] (-a, -e) -fördernd (rast wachstumsfördernd); ➞ → pospeševati
  • potrébščina (-e) f pl. potrebščine l'occorrente, il necessario, i requisiti; articoli, utensili, attrezzi:
    pisalne potrebščine l'occorrente per scrivere
    potrebščine za osebno higieno toiletries
    šolske potrebščine articoli per la scuola
    pisarniške potrebščine articoli per ufficio, cancelleria
    kuhinjske potrebščine utensili di, da cucina, casalinghi
    osnovne življenjske potrebščine generi di prima necessità
    rast cen življenjskih potrebščin aumento del costo della vita
    indeks življenjskih potrebščin indice del costo della vita
  • pričati glagol
    1. v 3. osebi (potrjevati) ▸ tanúskodik, árulkodik
    pričati o pomembnosti ▸ fontosságról tanúskodik
    pričati o priljubljenosti ▸ népszerűségről tanúskodik
    pričati o moči ▸ erőről tanúskodik
    zgovorno pričati ▸ szemléletesen tanúskodik
    nazorno pričati ▸ hűen tanúskodik
    jasno pričati ▸ világosan árulkodik
    pričati v prid čemu ▸ tanúskodik amellett
    Tekme bodo nedvomno atraktivne, o čemer pričajo imena igralcev posameznih klubov. ▸ A mérkőzések kétségkívül izgalmasak lesznek, erről tanúskodnak a klubok játékosainak nevei is.
    Kadar je otroka strah, bodo njegove risbe zgovorno pričale o tem, kaj se z njim dogaja. ▸ Amikor a gyermek fél, a rajzai világosan tanúskodnak arról, mi történik vele.
    Dobljeni podatki so zastrašujoči in pričajo, da lahko hitro podcenimo rast temperature. ▸ A kapott adatok félelmetesek, és arról árulkodnak, hogy hamar alulbecsülhetjük a hőmérséklet-emelkedést.

    2. (na sodišču) ▸ tanúskodik, tanúvallomást tesz
    priča priča ▸ tanú tanúskodik
    izvedenec priča ▸ szakértő tanúskodik
    pričati v procesu ▸ eljárásban tanúskodik
    pričati na sodišču ▸ bíróságon tanúvallomást tesz
    pričati na sojenju ▸ tárgyaláson tanúskodik
    pričati na procesu ▸ eljárásban tanúskodik
    pričati v prid komu ▸ valaki mellett tanúskodik
    pričati v korist koga ▸ valaki javára tanúskodik
    biti pripravljen pričati ▸ kész tanúvallomást tenni
    lažno pričati ▸ hamis tanúvallomást tesz
    Na predlog obrambe sta pričala obtoženčeva mati in brat. ▸ A védelem javaslatára a gyanúsított anyja és testvére tanúskodott.
    Sprašujejo se, kdo od politikov bo pričal na sodišču in kako bo to vplivalo na potek sojenja. ▸ Kíváncsiak arra, hogy a politikusok közül ki fog tanúskodni a bíróságon és ez miként befolyásolja majd a tárgyalást.
    Povezane iztočnice: krivo pričati
  • pritlíkav nain, minuscule, lilliputien

    pritlikavo drevo arbre nain
    pritlikav grah (petits) pois nains
    pritlikava rast nanisme moški spol
  • pritlíkav enano; pigmeo (tudi fig) ; liliputiense; diminuto

    pritlikavo drevo árbol m enano
    pritlikava rast enanismo m
  • prolifération [-liferasjɔ̃] féminin

    prolifération (cellulaire) razploditev, razmnoževanje z delitvijo celic; médecine bujna rast; figuré hitra množitev
  • razgíbati (-am) | razgibávati (-am) perf., imperf.

    1. sgranchire, snodare:
    razgibati ude sgranchire le membra

    2. muovere, scuotere; increspare, far ondeggiare

    3. movimentare, dinamizzare; vivacizzare:
    razgibati dejavnost, rast dinamizzare un'attività, la crescita

    4. rendere più mosso; rendere più vivace; rendere più articolato
  • razvoj [ô] moški spol (-a …)

    1. die Entwicklung (tudi matematika); (embrionalni Embryonalentwicklung, Keimesentwicklung, individualni Individualentwicklung, lastni Selbstentwicklung, nadaljnji Fortentwicklung, Weiterentwicklung, prekomeren Überentwicklung, vzporedni Parallelentwicklung, človeštva Menschheitsentwicklung, govora Sprachentwicklung, jajčeca Eientwicklung, navzgor Höherentwicklung, v napačno smer Fehlentwicklung, v vrsto matematika Reihenentwicklung, snežne odeje Schneedeckenentwicklung)
    razvoj osebka die Entwicklung (des Individuums)
    … razvoja Entwicklungs- (pospešitev die Entwicklungsbeschleunigung, potek der Entwicklungsverlauf, čas die Entwicklungszeit, stopnja der Entwicklungsgrad, stroški Entwicklungskosten množina, zaostajanje der Entwicklungsrückstand, die Entwicklungsverzögerung)
    kar se tiče razvoja entwicklungsmäßig
    sposoben razvoja entwicklungsfähig
    dežela v razvoju das Entwicklungsland
    pomoč deželam v razvoju die Entwicklungshilfe
    zavirati razvoj entwicklungshemmend sein

    2. geografija evolucija: die Stammesentwicklung, die Evolution
    razvoj vrst die Entstehung der Arten

    3. (geneza) die Entwicklungsgeschichte, der Entwicklungsgang

    4. delo: die Entwicklungsarbeit

    5. (prost razvoj, razmah) die Entfaltung (svojih sposobnosti Selbstentfaltung)

    6. (nastanek in razvoj) die Bildung (oblakov Wolkenbildung, snežne odeje Schneedeckenbildung); (razvoj in rast) das Wachstum (snežne odeje Schneedeckenwachstum); (izoblikovanje) die Herausbildung; odnosov, situacije: die Gestaltung; (spreminjanje razmer) das Geschehen (vremena Wettergeschehen); (potek) der Ablauf (vremenskega stanja Witterungsablauf)

    7.
    oseba z motnjami v razvoju der Behinderte, duševnem: der geistig Behinderte ( ein -r)

    8.
    določati smer razvoja Schrittmacher sein
  • regenerador moški spol preroditelj

    regenerador del cabello sredstvo za rast las
  • reina ženski spol kraljica; čebela matica

    reina del baile kraljica plesa
    reina de (la) belleza lepotna kraljica
    reina de los bosques (rast) spominčica; šmarnica; dišeča perla
    reina claudia ringlo (sliva)
    reina viuda kraljica vdova
    abeja reina čebela matica
  • romero romarski

    romero m romar, božjepotnik; rast rožmarin
  • rosáceo rožnat, rdečkast

    acne rosáceo (med) šen
    rosáceas f pl rast rožnice
  • santo svet, pobožen; nedotakljiv; zdravilen; zvest, iskren, preprost

    hierba santa (rast) medenika
    Sábado santo velikonočna sobota
    Luis el Santo Ludvik Pobožni
    el Padre Santo (el Santo Padre) sveti oče, papež
    la Santa Sede sveta stolica
    la Semana Santa véliki teden
    la Tierra Santa sveta dežela (Palestina)
    un santo varón pobožen, bogaboječ človek
    a lo santo kot svetnik
    todo el santo día ves ljubi božji dan
    ¡Santo Dios! moj bog!
    ¡santo y bueno! prav! zaradi mene!
    ¡santas y buenas tardes! dober (popol)dan (vaški pozdrav)
    vivir en santa paz živeti v ljubem miru
  • sedl|o3 [ê] srednji spol (-a …) tehnika der Sattel (fiksno Festsattel, v knjigoveštvu: naložno Heftsattel)
    plavžno sedlo die Rast
    vrtljivo sedlo das Drehgelenk
    vzmetno sedlo der Federbügel
    v mizarstvu: der Kamm; pri oblačilih: die Schulterpasse, die Passe
  • silvestris -e (silva)

    1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

    2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

    3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

    Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.
  • slow [slóu]

    1. pridevnik (slowly prislov)
    počasen (of, in v, pri)
    len; malo inteligenten, ki težko in počasi umeva; topoglav; zastajajoč (o uri), netočen; slaboten (ogenj); nemaren; nepripravljen, nerad, nenaklonjen; oklevajoč; nenapreden, zaostal, zastarel; slab, ki stagnira (kupčije); dolgotrajen, dolgočasen (o zabavi)
    sleng moreč; postopen, dolgo časa delujoč; ki ne dopušča hitrega premikanja, mehek (o zemljišču)

    a slow current počasen tok
    slow growth počasna rast
    slow poison počasi delujoč strup
    a slow worker počasen delavec
    slow and steady počasen in vztrajen
    slow and sure počasen in siguren
    he is slow and sure on dela počasi in zanesljivo
    he is slow to anger on se težko razjezi
    it is a slow entertainment ta zabava je dolgočasna
    this is very slow to ni prav nič zabavno, to je dolgočasno
    you have been slow about it precéj časa si potreboval za to
    to be slow to do z nevoljo, nerad, proti svoji volji delati
    to be slow of wit biti počasne pameti
    he was slow to see the point težko je razumel, za kaj gre
    he was not slow to seize the opportunity hitro je pograbil priložnost
    to make slow progress počasi napredovati
    slow and steady wins the race figurativno vztrajnost, čeprav počasna, zmaguje
    he is slow in the uptake on počasi dojema
    my watch is 3 minutes slow moja ura zaostaja 3 minute

    2. prislov
    počasi

    slow! vozite počasi!
    read slower! čitaj(te) počasneje!
    my watch goes slow moja ura zaostaja

    3. prehodni glagol & neprehodni glagol (večinoma slow down, slow off, slow up)
    zmanjšati (čemu) hitrost; počasneje hoditi ali voziti; zavlačevati, odlašati, zadrževati

    4. samostalnik
    (kriket) počasna žoga
  • spač|ek moški spol (-ka …)

    1. biologija, medicina die [Mißbildung] Missbildung, die [Mißgeburt] Missgeburt; die Verzerrung; rastlinstvo, botanika (metlasta rast) der Hexenbesen

    2. Citroënov avto: die Ente