Franja

blízu

A) adv.

1. (izraža majhno razdaljo) vicino; appresso:
tu blizu ni nikogar qui vicino non c'è nessuno
pogledati od blizu guardare da vicino
priti blizu farsi vicino, venire vicino, appresso; avvicinarsi
ne dati komur blizu essere inavvicinabile
pren. ne moči komur blizu essere inattaccabile
priti od blizu in od daleč venire da ogni dove

2. (izraža majhno časovno oddaljenost) vicino (adv., adj.):
pomlad je blizu la primavera è vicina, si avvicina

3. (izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost) vicino (adj.), affine (adj.):
ta država nam je blizu in prijateljska un paese amico e a noi vicino
tisk, ki je blizu vladi la stampa vicina al governo

4. (skoraj) quasi; circa:
tehta blizu dve kili pesa quasi due chili
rod je blizu na tem, da izumre la famiglia sta per estinguersi, è prossima a estinguersi

B) prep.

1. (za izražanje majhne razdalje) vicino a, presso, verso:
vas blizu Kranja un villaggio presso, verso Kranj

2. (za izražanje majhne časovne oddaljenosti) verso; su; prossimo a:
blizu jutra verso il mattino
blizu osmih verso le otto
mož je blizu šestdesetih l'uomo è prossimo alla sessantina, sulla sessantina
načrt je blizu uresničenja il progetto sta per essere realizzato

3. (za izražanje približevanja določeni meri) su:
tehta blizu centa pesa sul quintale

blue¹ [blu:] pridevnik
moder, sinji; plemiški (kri); žalosten, potrt, otožen; zvest, stanoviten; mrtvaško bled; učen (ženska)
pogovorno nespodoben; konservativen, torijevski

blue blood plemenitaški rod
blue coat vojak, mornar
blue disease modrikavost kože, cianoza
blue devils potrtost; delirium tremens
in a blue funk živčen, prestrašen
to see through blue glasses črno gledati
blue gum vrsta evkaliptusa
blue joke nespodoben dovtip
blue jeans modre delovne hlače
to look (ali feel) blue zbegan, potrt biti
ameriško blue laws pretirano strogi, puritanski zakoni
Blue Monday zaspani ponedeljek
once in a blue moon redkokdaj
to cry blue murder zagnati krik in vik
blue pencil cenzorjev svinčnik
Blue Peter modra zastava (znak za odhod ladje)
till all is blue neskončno dolgo; do nezavesti (se napiti)
a blue note napačen zvok
blue ribbon visoko odlikovanje; red podveze; znak vzdržnosti
blue rock vrsta goloba
sleng blue ruin slaba vrsta brinjevca
true blue zvest
to turn (ali make) the air blue kvantati, zmerjati
blue water odprto morje

caprigenus 3 (pesn. tvorba iz caper in genere: gīgnere = a capris genitus) kozjega rodu, kozji: genus Pac. ap. Macr., caprigenum (pri nekaterih capreaginum) hominum genus Pl. (šalj.) človeški rod, slaboten kakor kozji, c. pecus Ci. ap. Prisc., V.; subst. caprigenī -ûm, m = capri: Acc. ap. Macr.

carne f

1. meso:
avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
la propria carne rod; krvni sorodnik

2. ekst. človek
carne da cannone pren. topovska hrana
trafficante di carne umana trgovec s sužnji

3. meso (hrana):
carne bovina govedina
carne di maiale svinjina
carne in scatola mesna konzerva
carne affumicata prekajeno meso
mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš

Chrīstigena -ae, m f (Chrīstus in genere = gīgnere) Kristusovega rodu: domus Prud. = Rutin rod.

citrusi samostalnik
botanika Citrus (rod agrumov) ▸ citrusok

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

collaterale agg. stranski:
linea collaterale rod v stranskem kolenu

cvetožerji samostalnik
zoologija Anthonomus (rod hroščev) ▸ ormányos bogarak

človešk|i [é] (-a, -o)

1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
lovec na človeške glave der Kopfjäger
otrok človeškega rodu das Menschenkind
delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
pravo človeška napaka menschliches Versagen
storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

2. (človečen) menschlich, human

3. (vreden človeka) menschenwürdig

4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

5. figurativno (dostojen) cena: zivil

človéški human; man's

človéško dostojanstvo human dignity, dignity of man
človéška kri human blood
človéška narava human nature
človéško meso human flesh
osnovne človekove pravice basic human rights
človéška rasa race of men
človéška ribica zoologija proteus anguineus, olm; aquatic salamander found in deep caves of the Slovene karst region
človéški rod mankind; human race
človéško življenje human life
zdrava človéška pamet common sense, pogovorno horse sense, human understanding
motiti se je človéško to err is human

človéški (-a -o) adj.

1. umano, dell'uomo:
človeško telo il corpo umano
človeška narava la natura umana
človeški rod genere umano

2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
človeško ravnanje trattamento umano

3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
PREGOVORI:
motiti se je človeško sbagliare è umano

človéški humano

človeško bitje ser m humano
človeški rod género m humano; linaje m
človeška ribica proteo m
človeško ravnati s kom tratar con humanidad a alg

decuria -ae, f (decem; prim. centuria)

1. deseterica, dekurija, poseb. = oddelek 10 senatorjev ali vitezov. Vsaka izmed treh prvotnih patricijskih tribuv je bila namreč v starejšem času razdeljena na deset kurij, vsaka kurija na deset rodov (gentes). Vsak rod je dajal enega senatorja in enega viteza; na vsako kurijo je torej prišla deseterica ali dekurija senatorjev in prav toliko vitezov: L.; tudi deseterica drugih oseb: Vitr., Gell., d. hominum Varr., sužnjev: Col., Sen. ph.

2. sinekdoha
a) dekurija = sploh oddelek (ne da bi mu bilo določeno število 10), razred: scribarum d. Ci., Suet., quod scribam eum quaestor … in decuriam legerat L., decurias (sc. scribarum, lictorum, viatorum, praeconum) … conscriptas T. (Annal. XIII, 27), d. iudicum Ci., d. senatoria Ci. razred sodnikov izmed starešinstva, equitum decuriae T., Suet. razred sodnikov izmed viteštva.
b) voj. dekurija = oddelek konjeništva (kakih 20 konjenikov): Varr.; v cesarski dobi so imeli konjeniški polki (alae) po deset čet (turmae), turma 3 dekurije ali vode.
c) šalj. = pivska družba: Caecil. ap. Non., exigam te ex hac decuria Pl.

detli samostalnik
zoologija Dendrocopos (rod ptic) ▸ tarkaharkályok

Deucaliōn -ōnis, m (Δευκαλίων) Devkalion, Prometejev sin, kralj tesalske Ftije, ki se je z ženo Piro (Pyrrha) rešil iz vesoljnega potopa in nato z metanjem kamenjev ustvaril nov človeški rod: V., Hyg., Iust., nimiae Deucalionis aquae O. povodenj. — Od tod adj. Deucaliōnīus 3 (Δευκαλιώνειος) Devkalionov, devkalionski: undae O., imbres Lucan. poplavljajoče plohe, cautes Col. poet. kamenje, ki ga je metal Devkalion.

Diablintēs -um, m (C.) ali Diablintī -ōrum, m (Plin.) Diablinti, rod Avlerkov v lugdunski Galiji; njihovo ime je ohranjeno v imenu trga Jublains v sartskem okrožju (departement Sarthe).

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

dleski samostalnik
zoologija Coccothraustes (rod ptic) ▸ meggyvágófélék