Franja

quarto

A) agg. četrti:
due alla quarta mat. dve na četrto potenco
la quarta elementare šol. četrti razred osnovne šole
la quarta dimensione četrta dimenzija, čas
il quarto potere sedma sila, novinarstvo
il quarto mondo polit. tretji svet
quarta malattia med. četrta bolezen

B) m

1. četrtina
primo, ultimo quarto astr. prvi, zadnji lunin krajec

2. četrtinka, četrt litra; četrt kilograma:
cappotto tre quarti, un tre quarti obl. tričetrtinski plašč
un quarto d'ora, un quarto četrt ure

3. ekst. trenutek:
avere il proprio quarto d'ora di notorietà doživeti svojih pet minut, svoj trenutek slave
passare un brutto quarto d'ora pren. biti v težavah, v škripcih
quarto d'ora accademico akademska četrt (ure)
quarti di finale šport četrtfinale

4. tisk kvart, četverka:
in quarto v kvart formatu

5.
quarti di nobiltà plemeniti predniki

6. navt. štiriurno dežurstvo

quatrième [katriɛm] adjectif četrti; masculin

le quatrième du mois četrti dan v mesecu
quatrième (étage) masculin četrto (nadstropje); féminin četrti razred; serija štirih zaporednih kart iste barve

quinto

A) agg. peti:
quinta colonna voj. peta kolona
quinta elementare šol. peti razred osnovne šole
quinto grado alpin. peta stopnja
quinta malattia med. peta bolezen
quinto potere peta sila, televizija

B) m

1. petina:
cessione del quinto odstop petine plače (obrok za posojilo javnih uslužbencev)

2. petina litra; steklenica

r s neskl. triindvajseta črka latinične abecede, dvajseta cirilske ter devetnajsta glagolske azbuke, v geometriji r kratica za polmer, r. kratica za razred, R kratica v fiziki za Reaumur, v poštni službi za priporočene pošiljke (Recommandé); napiši malo r, napiši veliko R

redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se

se redoubler zviti se skupaj
redoubler (une classe) ponavljati razred
redoubler ses efforts povečati napore
redoubler d'attention podvojiti pažnjo
la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje

rhétorique [retɔrik] adjectif retoričen; féminin retorika, govorništvo; péjoratif frazerstvo, prazno besedičertje

(classe féminin de) rhétorique féminin (nekoč) prvi razred v francoskih gimnazijah
employer toute sa rhétorique à convninere quelqu'un vse svoje govorniške sposobnosti uporabiti, da bi koga prepričali

ricupero m

1. ponovna pridobitev:
capacità di ricupero sposobnost vračanja telesnih moči
classe di ricupero šol. razred z dopolnilnim poukom
materiali di ricupero (odpadni) uporabni material
il ricupero del centro storico revitalizacija starega mestnega jedra

2. rešitev; usposabljanje:
il ricupero degli handicappati usposabljanje (telesno, umsko) prizadetih

3. šport repesaža:
minuti di ricupero nadomestne minute (za zamude med nogometno tekmo)
disputare il ricupero igrati preloženo tekmo

ripētere

A) v. tr. (pres. ripēto)

1. ponoviti, ponavljati:
ripetere l'anno, ripetere šol. ponavljati razred
ripetere la domanda ponoviti vprašanje
ripetere la lezione ponoviti lekcijo, gradivo

2. pravo zahtevati v povračilo

B) ➞ ripētersi v. rifl. v. rifl. (pres. mi ripēto) ponoviti, ponavljati se

room¹ [rum, ru:m] samostalnik
prostor, mesto; soba, sobana
množina stanovanje, stanovanjski prostori; družba, stanovalci, ki so navzoči v sobi
figurativno možnost, prilika, ugoden trenutek; povod, vzrok (for za)

in one's room, in the room of namesto koga, v zameno za koga
in my room namesto mene
in your room da sem jaz na vašem mestu
room and to spare prostora še preveč
room for complaint povod za pritožbo
bachelor's rooms garsonjera, samsko stanovanje
bed-room spalnica
combination room družabni prostor za učitelje (v Cambridgeu)
dining-room obednica, jedilnica
drawing-room salon
junior common room družabni prostor za študente
living-room dnevna soba
school-room šolska soba, učilnica, razred
senior common room družabni prostor za učitelje
standing-room stojišče
standing-room only! samo stojišča (so še na voljo!)
state-room sprejemna dvorana
there is room for improvement lahko bi bilo bolje, ni ravno najbolje
there is no room to swing a cat figurativno ni niti toliko prostora, da bi se človek obrnil
to be confined to one's room ne zapustiti svoje sobe (zaradi bolezni)
to do a room pospraviti sobo
we'd rather have his room than his company rajši bi videli, da on ne bi bil tu
to make room for s.o. napraviti komu prostor, mesto
he set the room in a roar vso sobo je spravil v smeh
to take up too much room preveč prostora (za)vzeti

salle [sal] féminin dvorana, velika soba; hala; figuré občinstvo v dvorani

salle d'armes borilnica
salle d'attente čakalnica
salle de bains kopalnica
salle de bal, de danse plesna dvorana
salle des chaudières kotlarna
salle de classe učilnica, razred
salle de commande, de contrôle prostor za stikala, kontrolna dvorana
salle de conférences predavalnica
salle de dessin risalnica
salle d'eau umivalnica, pralnica
salle d'escrime dvorana za mečevanje
salle d'études študijska soba
salle d'exposition razstavna dvorana
salle de gymnastique telovadnica
salle de lecture čitalnica
salle des machines strojnica
salle à manger obednica, jedilnica
salle des pas perdus kolodvorska hala; dvorana, iz katere je dohod v razpravne dvorane na sodišču
salle de police (militaire) zapor (za eno osebo)
salle de réunions zbornična, sejna dvorana
salle des séances sejna dvorana
salle de séjour, salle commune dnevna soba
salle de spectacle gledališka, kino dvorana
salle des ventes dvorana za prodajo na dražbi
salle bondée nabito polna dvorana
faire salle comble (théàt) napolniti dvorano

saltare

A) v. intr. (pres. salto)

1. skočiti, skakati:
saltare dal letto skočiti iz postelje
saltare a terra, in mare skočiti na tla, v morje
saltare a piedi pari skočiti sonožno
saltare come un camoscio skakati kot gams
saltare al collo di qcn. koga objeti, koga prijeti za vrat
saltare fuori prikazati se
saltare fuori (con) pren. nepričakovano kaj povedati
saltare dalla gioia skakati od veselja
gli è saltato il grillo, il ticchio (di) domislil se je, nenadoma se mu je zahotelo:
saltare in mente, in testa priti na um
ma che ti salta in mente? kaj ti je vendar? odkod zdaj to?
saltare la mosca al naso pren. ujeziti se
saltare su a dire, a fare pren. na lepem reči, storiti

2. zleteti; odpasti:
saltare in aria zleteti v zrak
fare saltare pognati v zrak; pren. zrušiti, odstaviti:
fare saltare il banco igre razbiti banko
fare saltare il governo zrušiti vlado
è stato fatto saltare il direttore odstavili so direktorja
farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

3. stopiti, skočiti (na):
saltare a cavallo zajahati konja
saltare sul tram in corsa skočiti na vozeči tramvaj

4. pren. preskočiti, preskakovati
saltare di palo in frasca preskakovati s predmeta na predmet (med govorom)

B) v. tr.

1. preskočiti, preskakovati (oviro):
saltare un ostacolo preskočiti oviro
saltare il fosso pren. odločno premagati težavo

2. pren. preskočiti, izpustiti, izpuščati (v govoru, pisanju):
saltare una classe šol. preskočiti razred
saltare il pranzo, la cena ne kositi, ne večerjati

3. kulin. (v olju, maslu) pražiti

4. naskočiti (pri parjenju)

salto¹ m

1. skakanje, skok:
fare, spiccare un salto skočiti
fare due, quattro salti pog. poskočiti, zavrteti se, zaplesati
salto nel buio pren. skok v neznano, tvegana odločitev
salto della quaglia pren. publ. nenaravno sklepanje zavezništev

2. šport skok:
salto in alto, in lungo, con l'asta skok v višino, v dolžino, s palico
salto triplo troskok
salto mortale smrtni skok
fare i salti mortali pren. lomiti si vrat, naprezati se na vso moč
fare i salti mortali dalla gioia pog. od veselja delati kozolce

3. ekst. skok; kratek obisk:
devo fare un salto in ufficio moram skočiti do pisarne

4. ekst. skok, nagel prehod; izpustitev; nagla podražitev:
a salti skokovito
salto di qualità kvalitetni skok
fare il salto šol. preskočiti razred
la traduzione ha un salto di tre righe v prevodu so izpuščene tri vrstice
tra ieri e oggi c'è stato un bel salto di temperatura med včerajšnjim in današnjim dnem je temperatura precej poskočila
questa settimana i prezzi hanno fatto un altro salto ta teden so cene spet poskočile

5. (višinska) razlika

6. kulin.
al salto pražen (jed)

sauter [sote] verbe intransitif skočiti, skakati, poskočiti; poskakovati (de joie od veselja); planiti (sur na); odleteti (gumb); póčiti (steklo); pregoreti (varovalka); eksplodirati; commerce bankrotirati; familier izgubiti svojo službo; familier planiti kvišku, vzkipeti, razjeziti se; verbe transitif preskočiti; pražiti v maslu; sport prehiteti; agronomie naskočiti; populaire spati (quelqu'un s kom); figuré preskočiti, izpustiti, površno prebrati (in spregledati)

sauter à bas de son lit skočiti iz postelje
sauter à cloche-pied skakati po eni nogi
sauter à la corde preskakovati vrv
sauter au cou de quelqu'un pasti komu okrog vratu
sauter un fossé preskočiti jarek
sauter en parachute skočiti s padalom
sauter une page, une ligne preskočiti eno stran, eno vrsto
sauter le pas (figuré) priti do (tveganega) sklepa
sauter à pieds foints par-dessus les difficultés z lahkoto iti preko težav
cela saute aux yeux to bije, to bode, pade v oči; to je popolnoma jasno
on la saute (familier) lačen sem
et que ça saute! (familier) hop! kar hitro!
sauter en hauteur, en longueur, à la perche skočiti v višino, v daljino, s palico
l'élève a sauté une classe učenec je preskočil en razred
le navire a sauté sur une mine ladja se je razletela na mini
reculer pour mieux sauter (figuré) izogniti se trenutni nevšečnosti, le da bi pozneje padli v še večjo
faire sauter un pont pognati v zrak, razstreliti most
faire sauter une porte razbiti vrata
faire sauter la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
se faire sauter la cervelle pognati si kroglo v glavo
faire sauter quelqu'un spraviti koga ob službo
faire sauter des pommes de terre pražiti krompir v maslu
faire sauter la bande d'un journal pretrgati ovitek pri časopisu

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

secondo¹

A) agg.

1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti

2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero

3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben

4. knjižno ugoden

B) m

1. drugi, drugo

2. kulin. druga, glavna jed

3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj

4. sekundant

5. navt. drugi oficir

senior¹ [sí:njə] pridevnik
starejši; višji po položaju (v službi)
ameriško ki je v zadnjem letu študija

John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
the senior class najvišji razred
senior clerk višji uradnik
a senior man študent zadnjega letnika, starina
the senior officer najvišji častnik
senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
senior partner starejši družabnik, šef firme
the senior service britanska angleščina vojna mornarica
senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
he is five years senior to me on je pet let starejši od mene

sesalci samostalnik
zoologija Mammalia (razred živali) ▸ emlősök

slonovi zobčki stalna zveza
zoologija Scaphopoda (razred mehkužcev) ▸ ásólábúak

somaro

A) m (f -ra)

1. osel, oslica, tovorna žival:
faticare, lavorare come un somaro garati kot črna živina

2. pren. osel:
una classe di somari razred samih oslov
somaro bardato kronan osel, napihnjen kmetavzar

B) agg. neveden, praznoglav

srednj|i [é] (-a, -e) der/die/das mittlere, Mittel-; po velikosti: mittelgroß, po teži/težavnosti: mittelschwer; (povprečen) durchschnittlich, Mittel-, Durchschnitts-; (člen das Mittelglied, del der Mittelteil, das Mittelstück, glas die Mittelstimme, možgani anatomija das Mittelhirn, napadalec šport der Mittelstürmer, obrat der Mittelbetrieb, pas der Mittelstreifen, razred die Mittelklasse, tečaj der Mittelkurs, val elektrika die Mittelwelle, črta die Mittellinie, kamena doba die Mittelsteinzeit, gradbeništvo, arhitektura ladja das Mittelschiff, postaja die Mittelstation, pločevina das Mittelblech, pot der Mittelweg, stopnja die Mittelstufe; čas die Durchschnittszeit, hitrost die Durchschnittsgeschwindigkeit)