intrigue [ɛ̃trig] féminin spletka, spletkarjenje, kovarstvo, mahinacije; ljubezenska dogodivščina; théâtre zaplet, vozel
machinateur masculin d'intrigue spletkar
intrigues de couloirs kuloarne spletke
déjouer une intrigue preprečiti, onemogočiti spletko
mener une intrigue spletkariti
comédie féminin d'intrigue komedija z raznimi komičnimi zapleti
Zadetki iskanja
- izbruh samostalnik
1. (o človeški dejavnosti) ▸ kitörés, kirobbanásizbruh afere ▸ ügy kirobbanása, affér kirobbanásaizbruh krize ▸ válság kitöréseizbruh nasilja ▸ erőszak kitöréseizbruh škandala ▸ botrány kirobbanásaizbruh vojne ▸ háború kitöréseizbruh spopada ▸ harc kitörésestrelski izbruh ▸ fegyveres kitöréspreprečiti izbruh ▸ kitörést megakadályozAvstrijski državni zbor se je maja 1917 sestal prvič po izbruhu vojne. ▸ Az osztrák országgyűlés a háború kitörése után először 1917 májusában ült össze.
Islandci po izbruhu afere podpisujejo tudi peticijo za odstop premierja. ▸ Az izlandiak az ügy kirobbanása után aláírásokat gyűjtenek a miniszterelnök lemondása érdekében.
Grčiji je zaradi dolgov dve leti po izbruhu krize grozil bankrot. ▸ Görögországot két évvel a válság kitörését követően csőd fenyegette.
2. (o naravnem pojavu) ▸ kitörés, kiütésizbruh požara ▸ kontrastivno zanimivo tűz keletkezéseizbruh ognja ▸ kontrastivno zanimivo tűz keletkezéseizbruh sevanja gama ▸ gammakitörésZ rastjo mesta je bilo vedno več tudi nevarnosti za izbruh požara. ▸ Ahogy nőtt a város, úgy nőtt a tűzveszély is.
Vzrok za izbruh ognja so vročina, suša in močni vetrovi, vremenoslovci pa tudi v prihodnjih dneh niso napovedali obilnejših padavin. ▸ A tűz keletkezését a hőség, a szárazság és az erős szél okozta, a meteorológusok pedig nem jósolnak nagy mennyiségű csapadékot a következő napokra.
Izbruhi sevanja gama se pojavljajo nenapovedano in so povsem naključno porazdeljeni po nebu. ▸ A gammakitörések váratlanul következnek be és teljesen véletlenszerűen oszlanak el az égbolton.
3. (o prodoru snovi na površje) ▸ kitörésizbruh vulkana ▸ vulkánkitörésizbruh ognjenika ▸ tűzhányó kitöréseognjeniški izbruh ▸ vulkánkitörésvulkanski izbruh ▸ vulkánkitörésZadnji večji izbruh vulkana je bil leta 1992. ▸ Az utolsó nagyobb vulkánkitörés 1992-ben volt.
Najbolj zanimivi so gejzirji, izbruhi vode in pare, ki nastanejo zaradi močnega segrevanja podzemne vode. ▸ A legérdekesebbek a gejzírek, a talajvíz intenzív felmelegedése által okozott víz- és gőzkitörések.
4. (o močnem čustvenem odzivu) ▸ kitörés, rohamizbruh jeze ▸ dühkitörés, dührohamizbruh besa ▸ dühkitörés, dührohamizbruh ljubosumja ▸ féltékenységi rohamizbruh nezadovoljstva ▸ elégedetlenség kitörésenekontroliran izbruh ▸ ellenőrizetlen kitörésčustveni izbruh ▸ érzelmi kitöréshisterični izbruh ▸ hisztérikus kitöréstogotni izbruh ▸ indulatkitörésnasilni izbruh ▸ erőszakos kitörésMajhni otroci z rednimi čustvenimi izbruhi izražajo in čutijo negativna čustva. ▸ A kisgyermekek a negatív érzelmeket rendszeres érzelmi kitörésekkel fejezik ki és dolgozzák fel.
Imam izbruhe, tarnam, se pritožujem. ▸ Kirohanásaim vannak, zsörtölődöm, panaszkodom.
To že ni bil prisrčen sprejem, temveč pravi izbruh sovražnosti. ▸ Ez aztán nem szívélyes fogadtatás volt, hanem igazi ellenséges roham.
Ob prihodu košarkarjev je med navijači sledil velik izbruh veselja. ▸ Amikor a kosárlabdázók megérkeztek, a szurkolók örömkitörése várta őket.
5. (o bolezni) ▸ kitörésizbruh ošpic ▸ kanyaró kitöréseizbruh kolere ▸ kolera kitöréseizbruh gripe ▸ influenza kitöréseizbruh ebole ▸ ebola kitöréseizbruh bolezni ▸ betegség kitöréseizbruh epidemije ▸ járvány kitöréseizbruh virusa ▸ vírus kitörésenevarnost izbruha ▸ kitörésveszélyZdraviti moramo začeti čim prej, vsaj v prvih treh dneh po izbruhu mehurčkov. ▸ A kezelést a lehető leghamarabb meg kell kezdeni, legalább a hólyagok megjelenését követő első három napon belül.
Od okužbe do izbruha bolezni mine od dva do štiri dni. ▸ A fertőzéstől a betegség kitöréséig kettő és négy nap közötti idő telik el.
6. (o besednem odzivu) ▸ kirohanás, kitörés
Ni redko, da domačini na povsem normalne prošnje zahodnjakov odgovarjajo z izbruhi: "Dovolj je kolonializma", "Pojdite domov, kaj še delate tukaj!" ▸ Nem ritka, hogy a helyiek a nyugatiak teljesen hétköznapi kéréseire az „Elég a gyarmatosításból!”, „Menj haza, mit keresel még mindig itt!?” kirohanásokkal válaszolnak. - izgúba loss; waste; (v boju) casualties pl; (finančna) loss
izgúba energije a loss of energy
izgúba električnega toka a leakage of current
nadomestljiva izgúba reparable loss
popolna izgúba dead loss
izgúbe na mrtvih in ranjenih vojska the losses in killed and wounded
seznam izgúb vojska casualty list
sem na izgúbi pri tem this leaves me out of pocket (ali with a loss)
to je čista izgúba časa it's a sheer waste of time
smo 5.000 SIT na izgúbi we are 5,000 tolars worse off
delati z izgúbo to operate at a loss
nadomestiti izgúbo to repair, to make up a loss
kompenzirati izgúbo to make up a loss
imeti težke izgúbe vojska to sustain, to suffer heavy casualties (ali losses)
plačati (nositi) izgúbo to stand a loss
prizadejati komu izgúbo to inflict a loss on someone
ne more preboleti svoje izgúbe he cannot get over his loss
preprečiti izgúbo pare to prevent a waste of steam
biti zavezan za povrnitev (plačilo) izgúbe to be liable for a loss
zmanjšati izgúbo to cut a loss
prodati z izgúbo to sell at a loss (ali at a sacrifice)
izgúba izmodrí človeka we learn by (bitter) experience - izumrtje samostalnik
1. (o živih bitjih) ▸ kihalás, kipusztulásizumrtje dinozavrov ▸ dinoszauruszok kihalásaizumrtje neandertalcev ▸ neandervölgyiek kihalásaizumrtje rodbine ▸ nemzetség kihalásaizumrtje dinastije ▸ dinasztia kihalásaizumrtje mamutov ▸ mamutok kihalásanevarnost izumrtja ▸ kihalás veszélyemnožično izumrtje ▸ tömeges kihalásobsojen na izumrtje ▸ kihalásra ítéltobvarovati pred izumrtjem ▸ kipusztulástól megvédrešiti pred izumrtjem ▸ kihalástól megmentpovzročiti izumrtje ▸ kipusztulást okozpreprečiti izumrtje ▸ kihalást megakadályozizumrtje grozi komu ▸ kihalás fenyeget valamitna robu izumrtja ▸ a kihalás szélénna pragu izumrtja ▸ a kihalás szélénDanes je populacija risa genetsko izrazito osiromašena in na robu izumrtja. ▸ Napjainkra a hiúzállomány súlyosan megfogyatkozott genetikailag és kihalás fenyegeti.
2. (o dejavnosti ali predmetu) ▸ kihalás, megszűnés
Ob stalnem poudarjanju popolnoma električne vožnje se zdi, da so motorji na notranje zgorevanje pred izumrtjem. ▸ Úgy tűnik, hogy a teljes mértékben elektromos motorok folyamatos előtérbe kerülésével a belső égésű motorok el fognak tűnni.
Jeziku novozelandskih domorodcev je grozilo izumrtje. ▸ Az új-zélandi őslakosok nyelvét kihalás fenyegette.
Z izumrtjem tolarja na Bledu nimajo težav, saj je bil evro že prejšnja leta glavno plačilno sredstvo. ▸ Blednek nem okoz gondot a tollár megszűnése, mivel az elmúlt években az euró volt a fő fizetőeszköz.
3. (o kraju) ▸ kihalás
Vsi hodimo tja, saj zaradi izumrtja mestnih središč druge izbire nimamo. ▸ Mindannyian azért járunk oda, mert a városközpontok kihalásával nincs más választásunk. - komplót conspiracy; plot; figurativno machination
komplót zoper varnost države treason-felony
preprečiti komplót to foil (ali to frustrate) a plot - léčiti to cure; to heal
bolje je preprečiti kot léčiti prevention is better than cure, (figurativno) a stitch in time saves nine
kar se ne da léčiti, je treba pretrpeti what can't be cured must be endured - localiser [-ze] verbe transitif omejiti (na kak kraj ali prostor), določiti prostor
localiser un incendie, une épidémie omejiti požar, epidemijo; preprečiti širjenje požara, epidemije - machination [-šinasjɔ̃] féminin rovarjenje, zahrbtno spletkarjenje; nakana, spletka, zvijača
déjouer les machinations de ses adversaires preprečiti zahrbtne nakane svojih nasprotnikov - mahinácija machination
preprečiti mahinácije to thwart (someone's) machinations - malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost
sans (y entendre) malice brez zlobe
par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu - mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - načŕt plan m , plano m ; proyecto m
brez načrta sin plan
po načrtu metódicamente, con método
delovni načrt plan m (ali programa m) de trabajo
gradbeni načrt plano m de construcción; traza f
študijski načrt plan m de estudios
finančni načrt plan m financiero
načrt mesta plano m
potovanja proyecto m de viaje
zakonski načrt proyecto de ley
izvesti (preprečiti) ejecutar (desbaratar) un plan
kovati načrte forjar planes, hacer proyectos
opustiti načrt abandonar un proyecto
zasnovati načrt concebir (ali trazar) un plano - najhujše srednji spol das Äußerste
preprečiti najhujše das Äußerste verhindern
biti iz najhujšega aus dem Gröbsten heraus sein, über den Berg sein, aus dem Schneider sein - naméra (-e) f
1. intenzione, intento, proposito:
naše namere so poštene le nostre intenzioni sono oneste
polit. pismo o namerah dichiarazione d'intenti
2. scopo, fine
3. piano:
preprečiti namere napadalcev rintuzzare i piani degli attaccanti - nesréča (-e) f disgrazia, sventura, scalogna, sciagura, sfortuna, incidente, infortunio; calamità; traversia:
povzročiti, preprečiti nesrečo causare, prevenire una disgrazia
kraj, posledice, vzroki nesreče luogo, effetti, cause della sciagura
avtomobilska, prometna nesreča incidente stradale, automobilistico
letalska nesreča sciagura aerea
nesreča pri delu infortunio sul lavoro
elementarne nesreče calamità naturali
življenjske nesreče le traversie della vita
po nesreči inavvedutamente, per disavventura
po nesreči razbiti posodo per disavventura rompere un vaso
na nesrečo disgraziatamente
nesreča je hotela, da je izgubil stavo per sfortuna perse la scommessa
nesreča ga spremlja vse življenje è uno iellato tutta la vita
biti komu v nesrečo procurare guai a qcn.
držati se kot kup nesreče esser, starsene mogio mogio, come un sacco di patate
PREGOVORI:
sreča v igri, nesreča v ljubezni fortunato nel gioco, sfortunato in amore
nesreča nikoli ne počiva, nesreča ne pride sama le disgrazie non vengono mai sole
nesreča človeka izmodri la sventura rinsavisce
prijatelja spoznaš v nesreči l'amico certo si conosce nell'incerto - nevárnost danger, peril; risk; jeopardy; dangerousness, perilousness, critical state
smrtna nevárnost danger of death
svarilo za nevárnost warning of danger
žarišče nevárnosti danger spot
brez vsake nevárnosti without any risk
ni nevárnosti there is no danger
biti v nevárnosti to be in jeopardy, to run a (oziroma the) risk
biti v smrtni nevárnosti to go in danger of one's life
biti iz (zunaj) nevárnosti to be out of danger; to be safe
izogibati se nevárnosti to keep out of danger
podati se v nevárnost, izpostaviti se nevárnosti to expose oneself to danger, to run a risk, to run into danger, to take risks
odvrniti, preprečiti nevárnost to avert, to obviate a danger
spraviti, izpostaviti koga v nevárnost to imperil someone, to expose someone to danger (ali risk), to endanger someone, to jeopardize someone, to imperil something, someone
ustrašiti se nevárnosti, umakniti se nevárnosti to shrink from risks
zavedati se nevárnosti to awake to one's danger - nevárnost peligro m ; peligrosidad f ; (kake bolezni) gravedad f
brez nevarnosti sin peligro
v primeru nevarnosti en caso de peligro
v smrtni nevarnosti en peligro de muerte
nevarnost požara peligro de incendio
biti v nevarnosti, da ... correr (el) peligro de que (subj)...
biti v nevarnosti estar en peligro
kljubovati nevarnosti afrontar un peligro
izpostavljati se nevarnosti exponerse a un peligro
odvrniti, preprečiti nevarnost conjurar un peligro
biti zunaj nevarnosti estar fuera de peligro
v nevarnost spraviti poner en peligro - numerō2 -āre -āvī -ātum (numerus)
1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.
2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.
3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.
4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L. - okúžba (-e) f
1. med. infezione, contagio (tudi ekst.):
kapljična okužba infezione da goccioline
preprečiti okužbo prevenire il contagio
okužba z dotikom infezione per contatto
2. contagio - opposition [-zisjɔ̃] féminin nasprotovanje, nasprotje, kontrast; odpor, neodobravanje, ugovor, kritika; opozicija
je n'y ferai pas opposition temu ne bom nasprotoval
faire, débouter une opposition (juridique) vložiti, odbiti ugovor
frappé d'opposition (konto) zaprt
par opposition à v nasprotju z
être en opposition avec quelqu'un biti v konfliktu s kom
pas d'opposition? ni ugovora?
les partis de l'opposition opozicijske stranke
faire opposition à un chèque preprečiti izplačilo čeka