Franja

pellizco moški spol uščip, ščipanje; grižljaj, malce

dar (ali tirar) un pellizco (a) koga uščipniti
dar un pellizco al caudal odščipavati premoženje

personnel, le [-sɔnɛl] adjectif oseben; egoističen, egocentričen; masculin osebje

personnel administratif, de bureau upravno, pisarniško osebje
personnel enseignant učno osebje
manque masculin de personnel pomanjkanje osebja
fortune féminin personnelle osebno premoženje
effectif masculin en personnel številčno stanje osebja

podedováti to inherit (od, po of, from, through)

podedováti posestvo to come into (ali to inherit) an estate
ni podedoval on, temveč njegova sestra it is not he, but his sister who has come into the money
podedoval je veliko premoženje po daljnem sorodniku he has been left a large fortune by a distant relation, he has come into a large fortune left him by a distant relation
podedovan inherited

podesetériti décupler, porter au décuple

podeseteriti se (se) décupler
podeseteriti svoje premoženje, vsoto décupler sa fortune, une somme

posible možen, mogoč

en lo posible po možnosti, kolikor le mogoče
lo más posible kar največ (možno)
lo mejor posible po možnosti najbolje
en la medida de lo posible kolikor le mogoče
es posible que možno je, da ...
en cuanto sea posible v kolikor je možno
lo antes posible čim prej
a ser posible če (bi bilo) možno; najbolje
hacer (todo) lo posible (por) napraviti kar se le da (za)
hacer posible omogočiti
posibles pl sredstva, možnosti; premoženje
gente de posibles bogatini, premožni ljudje

postáviti mettre, poser, placer, établir, planter, asseoir ; (spomenik) ériger, élever, dresser ; (na mesto) poster ; (stroje) monter, installer, mettre en place ; (imenovati) nommer, instituer

postaviti se se mettre, se placer, se poser, s'établir, se poster, s'ériger, se planter; (bahati se) faire parade de
postaviti hišo construire une maison
postaviti horoskop tirer (ali dresser) un horoscope
postaviti na kaj baser sur quelque chose
postaviti koga za (svojega) dediča instituer (ali nommer) quelqu'un (son) héritier
postaviti koga na laž convaincre quelque chose de mensonge, démentir quelqu'un
postaviti koga na preskušnjo mettre quelqu'un à l'épreuve
postaviti koga pred vrata mettre quelqu'un dehors
postaviti koga ob zid (za ustrelitev) fusiller, mettre (ali familiarno coller) quelqu'un au mur
postaviti komu kip dresser (ali élever, ériger) une statue à quelqu'un
postaviti kvišku relever
postaviti na cesto (delavca, uslužbenca) mettre sur le pavé
postaviti na glavo révolutionner
postaviti na gledališki oder mettre sur la scène, porter à la scène
postaviti na kocko premoženje, življenje exposer sa fortune, sa vie
postaviti na mesto koga drugega remplacer
postaviti na noge mettre sur pied
postaviti na oder mettre en (ali à la) scène
postaviti na ogled montrer, exposer
postaviti na sramotilni oder mettre (ali clouer) au pilori
postaviti na tla mettre par (ali à) terre, (dé)poser sur le sol
postaviti na vidno mesto mettre en vedette
postaviti na isto stopnjo (figurativno) placer sur la même ligne, mettre au même niveau
postaviti na trdne temelje fonder sur des bases sûres
postaviti nazaj reposer, replacer, remettre
postaviti otroka v kot (šolska kazen) mettre un enfant au piquet
postaviti poševno pencher
postaviti pred sodišče traduire (ali passer) en justice (ali devant le tribunal)
postaviti rekord établir (ali réaliser) un record
postaviti rok fixer un terme
postaviti šolo, tovarno établir (ali ériger, implanter) une école, une usine (ali une fabri que)
postaviti šotor installer (ali dresser, monter, tendre, planter) une tente
postaviti temelje asseoir les fondations
postaviti tik ob coller contre
postaviti v prejšnje stanje rétablir
postaviti varuha nommer un tuteur
postaviti vmes interposer
postaviti vprašanje poser une question
postaviti vse na glavo mettre (tout) sens dessus dessous, tout retourner
postaviti za načelo établir en principe
pa če se na glavo postaviš quoi que tu fasses
pokonci postaviti mettre debout (ali sur pied)
postavimo, da ne pride mettons (ali supposons) qu'il ne vienne pas
postaviti se za koga intercéder pour quelqu'un, prendre la défense de quelqu'un, défendre quelqu'un
postaviti se komu na stran se ranger du côté de quelqu'un
postaviti se v kožo, na položaj kake osebe (figurativno) se mettre dans la peau de quelqu'un
postaviti se na čelo prendre la tête, se mettre à la tête
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
postaviti se na prste nog se dresser sur la pointe des pieds
postaviti se po robu tenir tête, se mettre en travers
postaviti se v vrsto (eden za drugim) se mettre à la queue, faire (ali prendre) la queue
(konj) postaviti se na zadnje noge se cabrer

potrátiti to waste; to squander; to dissipate; to spend to no purpose; (zafračkati) to fritter away

potrátiti svoj čas, svoje premoženje to waste one's time, one's property

požréti glej požirati

molčé požreti (fig) poner a mal tiempo buena cara
vse požreti (fig) tragárselas
to mi požre vse premoženje eso se traga toda mi fortuna

precéjšen (pretty) considerable; pretty large; (obsežen) large-scale; figurativno handsome

precéjšna doba considerable length of time
precéjšna količina a pretty considerable quantity
pridobiti si precéjšnje premoženje to acquire a handsome fortune

precéjšen (znaten) considérable, notable, important ; (obsežen) ample, vaste, assez grand ; (številčen) nombreux

precejšnje premoženje grosse fortune ženski spol, fortune importante (ali considérable)

precéjšen considerable; de consideración; notable; importante ; (obsežen) amplio, vasto, gran(de); numeroso ; (stroški, izgube) cuantioso

precejšnje premoženje cuantiosa fortuna f

precéjšnji (-a -e) adj. apprezzabile, bello, considerevole, cospicuo, notevole, rispettabile, sensibile; vistoso; di tutto rispetto:
precejšnja razlika differenza apprezzabile
precejšnja vsota somma considerevole
precejšnje premoženje un bel patrimonio
pri bolniku je opazno precejšnje izboljšanje nel malato è visibile un sensibile miglioramento
precejšnji trebuh una pancia rispettabile

premičnínski pravno mobilier

premičninska lastnina propriété ženski spol mobilière
premičninsko premoženje biens moški spol množine meubles (ali mobiliers)

premožênjce (-a) n hipok. od premoženje patrimonio, capitale, fortuna

priváten privé, particulier, personnel

privatni avto voiture particulière
privatna banka banque privée
privatni docent professeur habilité pour l'enseignement universitaire, (v Nemčiji) privat-docent (ali privat-dozent) moški spol
privatna industrija industrie privée
privatna klinika clinique privée
privatna korespondenca correspondance personnelle (ali privée, particulière)
privatna lastnina propriété privée
privatni naslov adresse privée (ali personnelle)
privatno podjetje entreprise privée
privatni pouk enseignement moški spol à domicile, leçons particulières
privatno pravo droit privé
privatno premoženje fortune personnelle
privatno stanovanje domicile personnel (ali particulier, privé)
privatna šola école privée (ali particulière, libre)
privatna tožba (pravno) action civile
privatna zadeva affaire personnelle (ali particulière, privée)
privatno življenje vie privée

priváten privado; particular

privatni avto auto(móvil) m particular
privatno čtivo (iniciativa, podjetje, klinika, življenje) lectura f (iniciativa f, empresa f, clínica f, vida f) privada
privatna korespondenca (lastnina, obisk, naslov) correspondencia f (propiedad f, visita f, dirección f) particular
privatni docent profesor m habilitado para enseñanza universitaria
privatni interes interés m privado (ali particular)
privatno premoženje bienes m pl particulares, fortuna f privada
privatno pravo derecho m privado
privatna šola colegio m particular
privatno stanovanje domicilio m particular
privatni pouk clases f pl (ali lecciones f pl) particulares
privatna pot camino m particular
privatna ura lección f (ali clase f) particular
privatna tožba acción f privada
privatni tožitelj acusador m privado
privatni dohodki ingresos m pl particulares
privatna zadeva asunto m privado (ali particular)
stanovati privatno vivir en una casa particular
po privatni poti (posredovanju) por conducto particular

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

pro-fānus 3, adv. -e (pro in fānum „kar je pred svetiščem ali zunaj njega“)

1. nesvet, neposvečen, neblagoslovljen (naspr. sacer, consecratus), vsakdanji, navaden, posveten, profán: Pl., Fest., Plin. idr., sive sacer sive profanus locus esset N., loca sacra profana haberi Ci., res profanae et usu pollutae T., animalia T. nečiste, honores bello facere profanos V. onesvetiti (onesvečevati), onečastiti (onečašč(ev)ati); subst. n: in profano L. na neposvečenem kraju, publica privatis secernere, sacra profanis H. sveto in nesveto, žrtveniško in narodno blago (premoženje, posest), miscere sacra profanis H.

2. (o osebah) neposvečen(ec) = neseznanjen s kakim bogoslužjem, nestrokovnjak, nepoznavalec, neveščak, posvetnják, posvetnež (naspr. initiatus): procul este, profani V., Cereris ritūs vulgare profanis O., orgia, quae frustra cupiunt audire profani Cat.; metaf.: vulgus H., Gell. Muzam neprijazna raja (množica, drhal), litterarum profani Macr. neuki na področju znanosti, a sacramento veritatis Lact. nepoznavajoč; enalaga: oculi O.

3. brezbožen, brezvesten, podel, sramoten, nesramen, (na)gnusen, oduren, ogaben: mens, verba O., ritus T., odia Stat., Phorbas O., princeps T., avis, bubo O. zlokoben, zlovešč, zlonosen; subst. n profānum -ī, n brezbožnost, sramotnost: profano civilium bellorum Plin.; adv.: profane illudere Lact., profane de divinitate disputare Min.

profondere^*

A) v. tr. (pres. profondo) stresti, stresati, zasipati; razsipati:
profondere lodi zasipati (koga) s pohvalami
profondere sostanze razsipati premoženje

B) ➞ profondersi v. rifl. (pres. mi profondo) razmetavati se (s, z); cediti se (od):
si profuse in ringraziamenti ni se nehal zahvaljevati

propàd ruin; decay, decline; destruction; downfall; wreck

biti na robu propàda to be on the brink (ali verge) of ruin
drveti v propàd to be on the road to ruin, to be heading straight for destruction, pogovorno to be riding for a fall
še en takšen udarec bo moj propàd another blow like that will finish me off (ali will do for me), one more like that, and I'm done for (ali and it's all up with me)
povzročiti lasten propàd ta bring about one's own ruin
rešiti svoje premoženje pred propàdom to save one's estate (ali possessions) from ruin
dežela je na robu propàda the country is on the verge of ruin