Franja

poteptáti (-ám) | poteptávati (-am) perf., imperf.

1. calpestare, calcare:
poteptati travo calpestare l'erba

2. pren. calpestare, conculcare, offendere, violare:
poteptati pravice, čast calpestare i diritti, l'onore

3. pestare

4. pren. ridurre in polvere, annientare:
poteptati sovražnika v prah annientare il nemico

poudroyer [pudrwaje] verbe intransitif biti zaprašen, prašiti se; vrtinčiti se (prah, pesek, sneg); verbe transitif pokriti s prahom, zaprašiti

le soleil poudroie sončni prah pleše

povráčati (-am) | povrníti (-em)

A) imperf., perf.

1. restituire, rimborsare; contraccambiare, rendere:
povrniti stroške rimborsare le spese
povračati dobroto z nehvaležnostjo contraccambiare la bontà con l'ingratitudine

2. med. vomitare; rigurgitare

B) povráčati se (-am se) | povrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. ripetersi, ricomparire; recidivare (malattia)

2. (vrniti se) (ri)tornare:
bibl. prah si in v prah se povrneš sei polvere e in polvere ritornerai

povrn|iti (-em) ➞ → vrniti; stroške: rückerstatten, erstatten, rückvergüten, vergüten, wiedererstatten; škodo: [wiedergutmachen] wieder gutmachen, erstatten, ersetzen, Ersatz leisten; kredit: tilgen, abzahlen; izgubljeni dohodek: reinholen; figurativno dobro z dobrim ipd.: sich revanchieren, vergelten, danken
povrniti se v prah wieder zu Staub werden
povrniti z zlom Übel lohnen
naj vam Bog povrne Gott lohne es Ihnen/vergelt's Gott!
prah, ki se v prah povrne religija der Staubgeborene
prah si in v prah se povrneš Staub bist du und in Staub [mußt] musst du zurück, du bist Erde und sollst zu Erde werden

práhec (-hca) m dem. od prah polverina

premogov [ó] (-a, -o) Kohlen- (prah der Kohlenstaub)

premógov coal(-)

premógov katran coal tar
premógov prah coal dust

premogóven carboniferous; coal-bearing; coal-

premogóvno ležišče bed of coal
premogóven prah coal dust
premogóvni revir coalfield

puls, pultis, gen. pl. -ium, f (iz *peltis ali *poltos; prim. gr. πόλτος kaša, sor. s pollen in pulvis, sl. polenta (iz lat. polenta „ječmenov zdrob“ iz pollen „fina moka“ iz indoev. kor. *pel- „prah, moka“; prim. sl. tudi pepel)) gosta kaša ali žganci ali zdrob ali polenta iz pirove ali bobove moke, običajna jed starih Rimljanov, preden so poznali kruh, pozneje pa jed revežev in hrana vedeževalne perutnine: Varr., Ca., Ci., Col., Plin., Iuv., Mart., Val. Max. idr.

puter -tris -tre in putris -tre (pūs)

1. trhel (trohel), trohneč, trohnoben, strohnel, gnil(ast), gnijoč, nagnil, nagnit, plesniv, plesnjav, plesnoben, zatohel, zaduhel, smrdeč, pereč, ožolgel, žarek, žaltav: Varr., Cu., Pr., Iuv., Sen. ph., Mart., Sil. idr., navis putris iam et vetustate dilabens H., fanum H. razpadajoče, poma O., putri de bove O., ulcus Cels. prisadna gnojna razjeda, prisadno ulje.

2. metaf.
a) rahel, prhek, krhek, trhel, uvel, ovenel: Col., Plin., Plin. iun., Lucan. idr., Zephyro putris se glaeba resolvit V., sulci, solum campus, tela, fungi V., tellus Pr. v prah spremenjena, sprhnela, prhla.
b) (u)vel, medel, mlahav, ohlapel, ohlapen: mammae H., oculi H. medleče, anima Pr. veneča, stara, ille in Venerem putris Pr.

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)

radioaktíven radioactive

radioaktíven izotop radioactive isotope, radioisotope
radioaktívne padavine fallout
radioaktíven prah radioactive dust (ali cloud)
radioaktívno zastrupljenje radioactive poisoning
radioaktívno orožje radioactive weapons pl
radioaktívno vojskovanje, vojna radioactive warfare

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

razpásti to fall to pieces, to crumble (v into), to decay, to dilapidate; to decompose, to disintegrate, to decline; to fall asunder

razpásti v prah to disintegrate (ali to decay) into dust
razpásti v skupini to fall into two groups

réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
se réduire à rien razbliniti se v nič
réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
réduire en cendres upepeliti
réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
réduire au désespoir spraviti v obup
réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
réduire une fracture izravnati zlom
(vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
réduire des rebelles ukrotiti upornike
réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico

résoudre* [rezudrə] verbe transitif, chimie razkrojiti, razstaviti, pretvoriti, spremeniti; figuré (raz)rešiti (problem, matematično nalogo), odločiti (vprašanje); skleniti (quelque chose kaj); juridique razveljaviti, preklicati; pregnati (oteklino)

se résoudre à quelque chose odločiti se za kaj
se résoudre à voditi k
se résoudre en spremeniti se v, razkrojiti se v; nazadovati (oteklina)
résoudre une difficulté obvladati težkočo
résoudre une tumeur pregnati, odpraviti oteklino
résoudre en poussière spremeniti v prah
ils ont résolu sa mort sklenili so njegovo smrt
on ne peut rien résoudre ničesar se ne da skleniti
cela se résout à rien to ne vodi nikamor
résoudre un marché razveljaviti, preklicati kupčijo, posel
résoudre une équation, une énigme, un probléme rešiti enačbo, uganko, problem
il résolut de visiter cette ville sklenil je obiskati to mesto
elle ne peut pas se résoudre à l'éposuer ae more se odločiti, da bi se poročila z njim

return² [ritə́:n]

1. neprehodni glagol
vrniti se; ponovno se pripetiti (zgoditi, nastopiti); ponovno priti; spremeniti se

a returned emigrant (izseljenec) povratnik
return to our muttons! vrnimo se -- po digresiji -- k (pravemu) predmetu diskusije!
to return to health ozdraveti
to return to a position vrniti se na (službeno) mesto
to return to dust spremeniti se v prah
to return with one's shield or upon it figurativno vrniti se ali mrtev ali kot zmagovalec

2. prehodni glagol
vrniti, nazaj dati, poslati nazaj; odražati, odbijati; odbiti nazaj, vrniti (žogo); vrniti (pozdrav, obisk itd.), ponovno plačati, vrniti (milo za drago); dajati, prinašati (dobiček); (uradno) proglasiti, prijaviti, (uradno) javiti, objaviti
pravno izreči sodbo; glasovati, dati glas; voliti (poslanca); (večinoma v pasivu) oceniti, obvestiti

the assets were returned at l00 pounds aktiva so bila ocenjena na 100 funtov
to be returned guilty biti proglašen za krivega
to be returned unfit for work biti proglašen za nesposobnega za delo
he was returned by his former constituency izvolilo ga je njegovo prejšnje volilno okrožje
to return account dati (ob)račun
to return good for evil vrniti dobro za slabo
he returned his income at 3000 pounds prijavil je svoj dohodek v znesku 3000 funtov
to return interest, a profit dajati, prinašati obresti, dobiček
to return one's lead (kartanje) vrniti barvo, odgovoriti na barvo
to return like for like vrniti milo za drago, šilo za ognjilo
to return a list of jurors objaviti seznam porotnikov
to return the results of an election uradno objaviti (ugotoviti) rezultate volitev
to return a salute vrniti pozdrav, odzdraviti
to return a visit vrniti obisk
to return a verdict proglasiti sodbo
to return thanks zahvaliti se (nazaj)
to return a warrant (to the judge) (sodniku) vrniti zaporno povelje (s protokolom)

ruido moški spol šum, hrušč, hrup, hrum; pok(anje); ton; figurativno prepir; vrvež; govorica; prazen blišč (sijaj); glasba tolkalo, šlager

ruido ensordecedor oglušujoč hrup
sin ruido brez šuma ali hrupa
hacer (ali meter) ruido hrup delati; fig prah dvigniti, zbuditi pozornost
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič

sadrén

sadréna figura plaster figure
sadréna kaša plaster of Paris
sadrén izdelek article made of plaster
sadréni kalup mould for plaster work
sadrén odtisek, odlitek plaster cast
sadrén omet coat of plaster
sadrén prah plaster of Paris
sadréno poprsje plaster bust

scrautum (indoev. kor. *sqreu-d(h)-, *sqreu-t-, razširjen iz kor. *sq(e)reu- (sor. s kor. *sqer; prim. scortum, secō) razrezati (razrezavati), zlomiti, streti; prim. skr. carvati tre, žveči, cūrṇam prah, moka, lat. scrōtum, scrūtillus, scrūta, scrūtārī, lit. skraudùs lomen, krhek, skrausti, postati hrapav; k temu še iz istega kor., razširjenega s -p-, lat. scrūpus, scrūpulus, scrīpulum, scrūpeus) usnjen tok, usnjena vrečica za puščice = pelliceum, in quo sagittae reconduntur, appellatum ab eadem causa quā scortum P. F.