Franja

stváren (-rna -o) adj.

1. reale, materiale, concreto:
stvarna in duhovna zgodovina Slovencev la storia materiale e spirituale degli sloveni
navesti stvarne dokaze riportare prove concrete
pisateljev stil je suh, stvaren lo stile dello scrittore è asciutto, tutto cose

2. reale, concreto, effettivo:
upoštevati stvarno stanje prendere in considerazione la situazione effettiva
lingv. stvarna imena nomi concreti
jur. stvarna pristojnost competenza per materia
jur. stvarno jamstvo garanzia reale
jur. stvarno pravo diritto reale
biblio. stvarno kazalo indice delle materie

stvarn|i (-a, -o) Sach- (spomin das Sachgedächtnis, argument das Sachargument, kapital das Sachkapital, katalog der Sachkatalog, pojem der Sachbegriff, stroški množina der Sachaufwand, vložek die Sacheinlage, diskusija die Sachdiskussion, izjava die Sachaussage, procesna legitimacija die Sachbefugnis, vrednost der Sachwert, kazalo das Sachverzeichnis, das Sachregister, der Sachindex)
stvarno kritje dingliche Sicherheit
stvarno pravo Sachenrecht
| ➞ → dejanski

študira|ti (-m) studieren (študirati pravo Jura studieren, študirati jezike Sprachen studieren)

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

študírati to study

on študira pravo he is studying for the bar, he is reading law
študírati vlogo to study a part
študiran človek an educated man

študírati étudier, faire ses études, être étudiant

študirati medicino (matematiko) étudier la médecine (les mathématiques)
študirati pravo faire son droit

študírati estudiar

marljivo študirati estudiar con aplicación; (na univerzi) cursar una universidad, frecuentar las aulas
študirati pravo cursar las leyes, estudiar para abogado, seguir la carrera de abogado
študirati medicino estudiar para médico, seguir la carrera de médico
študirati filologijo cursar (estudios de) filología

típati (-am) imperf. ➞ otipati, potipati

1. palpare, tastare:
tipati s prsti palpare con le dita
tipati tkanino tastare la stoffa
tipati vroče čelo palpare la fronte febbricitante
pren. tipati za pravo besedo cercare la parola giusta
v temi tipati pot cercare tastoni la strada nel buio, brancicare nel buio

2. palpare, palpeggiare

3. med. palpare

4. pren. (preiskujoč ogledovati) esaminare, ispezionare, scrutare, scandagliare

5. pren. (poizvedovati) esplorare, cercare (tastoni), andare in cerca (di):
tipati za resnico andare in cerca della verità

6. pren. (počasi se širiti) diffondersi, effondersi

tiskovn|i² (-a, -o) Presse- (delikt das Pressedelikt, konferenca die Pressekonferenz, politika die Pressepolitik, predstavnik der Pressesprecher, središče das Pressezentrum, pravo das Presserecht)

tradírati (-am) imperf., perf.

1. jur. consegnare

2. star. insegnare, tenere corsi di:
tradirati rimsko pravo insegnare diritto romano

trgovínski trade(-), commercial

trgovínska bilanca balance of trade
trgovínska omejitev restriction of commerce, trade barrier, trade curb
trgovínska kriza commercial crisis
trgovínska pogajanja commercial negotiations pl
trgovínska pogodba trade (ali commercial) agreement, commercilal treaty
trgovínsko pravo commercial law
trgovínska politika trade policy
trgovínski urad Board of Trade
trgovínska vojna economic war
trgovínski zakon commercial law
trgovínska zapora trade embargo
trgovínska zbornica Chamber of Commerce, ZDA Board of Trade
trgovínske zveze trade (ali commercial) relations pl, business connections pl

trgovínski de (ali du) commerce, commercial

trgovinska agentura agence ženski spol commerciale
trgovinska bilanca balance ženski spol du commerce, bilan commercial
trgovinsko pravo droit commercial
trgovinski promet trafic commercial, échanges commerciaux
trgovinska svoboda liberté ženski spol du commerce
trgovinska zbornica chambre ženski spol de commerce
Splošni carinski in trgovinski sporazum Accord général sur les tarifs douaniers et le commerce

trgovínski de comercio, comercial

trgovinska agentura (ataše, kriza, omejitev, politika, vojna, poročilo) agencia f (agregado m, crisis f restricción f, política f, guerra f, informe m) comercial
trgovinski sporazum (promet) acuerdo m (tráfico m ali intercambio m) comercial
trgovinska pogajanja (zveze) negociaciones f pl (relaciones f pl) comerciales
trgovinska bilanca (svoboda) balanza f (libertad f) de comercio
trgovinska pogodba trarado m comercial (ali de comercio)
trgovinsko pravo derecho m mercantil
trgovinska zbornica Cámara f de Comercio
Splošni carinski in trgovinski sporazum (krajšava: GATT) Acuerdo m General sobre las Tarifas Arancelarias y el Comercio

trgovsk|i (-a, -o) kaufmännisch, händlerisch; (običajen pri trgovanju) handelsüblich; Handels-, Geschäfts-; (center das Handelszentrum, monopol das Handelsmonopol, narod das Handelsvolk, partner der Handelspartner, promet der Handelsverkehr, zastopnik der Handelsvertreter, agentura die Handelsagentur, akademija die Handelsakademie, dejavnost das Handelsgewerbe, ladja das Handelsschiff, mornarica die Handelsflotte, mreža das Handelsnetz, pot der Handelsweg, die Handelsstraße, šola die Handelsschule, blago das Handelsgut, die Handelsware, ime der Handelsname, pravo das Handelsrecht, zastopstvo die Handelsvertretung)

trobenta samostalnik
1. (glasbilo) ▸ trombitaMoje besede je preglasil zvok trobente. ▸ Szavaimat túlharsogta a trombita hangja.Vsi člani družine znajo igrati trobento, rog in pozavno. ▸ A család minden tagja tud trombitán, kürtön és harsonán játszani.
Sopomenke: trobilo
Povezane iztočnice: navijaška trobenta, pikolo trobenta, baročna trobenta, jazz trobenta, gasilska trobenta, vojaška trobenta, žepna trobenta

2. (glasbenik) ▸ trombita, trombitásNa koncertu bo nastopil tudi trio trobent. ▸ A hangversenyen egy trombitatrió is fellép.
Uprizorili smo pravo kraljevsko dobrodošlico: pred njima so hodile trobente in fanfare ter zastavonoše z angleško, italijansko in venezuelsko zastavo. ▸ Igazi királyi fogadtatásban részesítettük őket: trombiták és fanfárok haladtak előttük, valamint zászlóvivők angol, olasz és venezuelai zászlókkal a kezükben.

3. (igranje trobente) ▸ trombita-, trombitaŠtudij trobente je končal na glasbeni akademiji v Ljubljani. ▸ Trombitatanulmányait a ljubljanai Zeneakadémián végezte.Ko sem bil star dvanajst let, sem se začel učiti trobento, to pa zato, ker izhajam iz glasbene družine. ▸ Tizenkét éves koromban elkezdtem trombitálni tanulni, mégpedig azért, mert zenész családból származom.
4. (goba) ▸ trombitagomba
Če ste nabrali lisičke ali trobente, jih lahko nanizate na vrvico in obesite, da se sušijo na zraku. ▸ Ha rókagombát vagy trombitagombát szedett, akkor zsinórra felfűzve kiakaszthatja őket a levegőre, hogy száradjanak.
Trobent sicer nisva našla, sva pa vsak nabrala lepo porcijo gob. ▸ Trombitagombát ugyan nem találtunk, de mindketten szedtünk egy-egy szép adag rókagombát.
Povezane iztočnice: črna trobenta, mrtvaška trobenta, žolta trobenta

5. (izpušni sistem) ▸ kipufogódobBistvena vizualna razlika je pri zadku, saj opazovalec ne uzre dveh ločenih trobent, ampak značilen dizlov izpušni sistem. ▸ A fő vizuális különbség a hátsó részen látható, ahol a megfigyelő nem két különálló kipufogódobot, hanem egy jellegzetes dízel kipufogórendszert lát.

6. (o zvoku ali obliki trobente) ▸ trombitaSestrična je slike spravila na podstrešju, kjer jih je uničila voda, nekatere pa je dala otrokom, da so si iz njih naredili papirnate trobente. ▸ Az unokahúga a képeket a padláson tárolta, ahol tönkretette őket a víz, néhányat közülük pedig a gyerekeknek adott, akik papírtrombitákat készítettek belőlük.
Ustnice so se mu zaoblile v gumijasto trobento in iz nje se je ulil zveneč tok besed. ▸ Ajkai gumitrombitává kerekedtek és zengő szóáradat tört ki belőlük.

7. (o propagandi) ▸ harsona, szócső, szólamEn sam primer pomnimo, ko je v političnih debatah povzdignil glas, pa je bil še vedno tišji kot znamenite parlamentarne trobente. ▸ Egyetlen olyan példára emlékszünk, amikor egy politikai vitában felemelte a hangját, és még akkor is halkabb volt, mint a híres parlamenti megmondóemberek.
Ko politične trobente molčijo, naj govore dejanja. ▸ Amikor a politikai harsonák hallgatnak, akkor beszéljenek a tettek.
Sopomenke: trobilo

ubírati (-am) | ubráti (ubêrem)

A) imperf., perf.

1. accordare, armonizzare

2. pren. suonare, cantare:
ubirati strune na kitari suonare la chitarra

3.
ubirati, ubrati pot, smer andare, prendere la strada
ubirati vsak dan isto pot andare tutti i giorni per la stessa strada

4. ubirati jo, ubrati jo andare, camminare:
ubrati jo peš andare a piedi

5. pren. prendere, optare, decidersi:
ubirati nove metode decidersi per nuovi metodi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubirati korake, stopinje za kom seguire qcn.
ubirati dolge korake allungare il passo
ubrati korak po godbi regolare il passo sulla musica
pren. ubrati pravo struno trovare il modo giusto
pren. ubrati druge strune cambiar musica, voltar disco
pren. ubrati smešno struno buttarla sul ridere

B) ubírati se (-am se) | ubráti se (ubêrem se) imperf., perf. refl. combaciare, combinare, aderire:
teh. zobniki se morajo pravilno ubirati i denti devono aderire correttamente
ne moči se ubrati z drugimi non riuscire a combinare, restare estraneo

udáriti (-im) | udárjati (-am)

A) perf., imperf.

1. colpire, battere; picchiare:
udariti koga v obraz, v trebuh colpire qcn. al viso, al ventre
udariti s petami v pozdrav battere i tacchi in segno di saluto
ura udari vsake pol ure l'orologio batte, suona ogni mezz'ora
udariti pečat na listino mettere, apporre il timbro sul documento

2. battere, sbattere, urtare:
avtomobil je čelno udaril v zid l'auto ha sbattuto frontalmete contro il muro

3. cadere:
v senik je udarila strela un fulmine è caduto sul fienile

4. pren. attaccare, assaltare:
udariti na sovražnika attaccare il nemico

5. pren. (nenadoma, silovito pojaviti, pojavljati se) erompere, prorompere; emergere, (ri)apparire; avvertire, essere investito:
njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan le sue pecche riapparvero nuovamente
v nos mu je udaril vonj po ožganem fu investito da un odore di bruciato

6. (prizadeti, prizadevati) colpire:
državo je udarila huda gospodarska kriza il paese fu colpito da una forte recessione

7. pren.
slepota ga je udarila diventò cieco, perse la vista
kap, sončarica ga je udarila subì un colpo apoplettico, un colpo di sole

8. impers. pog. ammalarsi
udarilo mu je na ledvice, na oči si ammalò ai reni, agli occhi

9. (napasti, napadati, kritizirati) attaccare, criticare:
udariti po političnih nasprotnikih attaccare gli avversari politici

10. attaccare, incominciare a, mettersi a:
udariti polko attaccare una polka
udariti tarok fare una partita di tarocchi
udariti po žganju darci dentro col brandy
udariti obilno malico fare una colazione abbondante

11.
udariti v jok, v smeh scoppiare a piangere, a ridere

12. pren. dire, prendere a dire, sparare:
naravnost udariti dire direttamente

13. udariti jo (iti, oditi) andarsene; tagliare:
udariti jo čez travnik tagliare per il prato
udariti jo v hribe andare in montagna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. njegove besede so jo udarile (prizadele) le sue parole la ferirono
pren. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil, da je čas, da se oženi gli venne in mente di sposarsi, che era ormai ora di sposarsi
kri mu je udarila v glavo il sangue gli montò alla testa
pren. pohvala mu je udarila v glavo la lode gli diede alla testa
pren. udariti na pravo struno toccare il tasto giusto
udariti s pestjo po mizi battere il pugno sul tavolo (tudi ekst.)
pren. udariti po žepu colpire al portafoglio
pog. kap ga je udarila gli è venuto un colpo (apoplettico)
pren. udariti mimo, v prazno fallire il bersaglio
pren. udariti v oči saltare agli occhi
udariti (si) v roke concludere un affare
udariti jo po slovensko parlare, cantare in sloveno

B) udáriti se (-im se) perf. refl.

1. darsi un colpo, ferirsi, battersi:
pri padcu se je udaril v glavo nella caduta si battè la testa

2. pren. (sporeči se) litigare

3. (spopasti se) scontrarsi

upráven d'administration, administratif

upravni akt (aparat, sistem) acte moški spol (appareil moški spol, système moški spol) administratif
upravna oblast autorité ženski spol administrative, direction ženski spol
upravno pravo (sodišče) droit moški spol (tribunal moški spol) administratif
upravni odbor comité moški spol d'administration, commissionf administrative
upravni svet conseil moški spol d'administration
upravni stroški frais moški spol množine administratifs (ali d'administration)
upravni uradnik employé moški spol (ali fonctionnaire moški spol) de l'administration (ali administratif)
po upravni poti par la voie administrative, administrativement, du point de vue du droit administratif

upráven (-vna -o) adj. amministrativo, d'amministrazione, dell'amministrazione; direttivo; direzionale:
upravno pravo diritto amministrativo
upravne reforme riforme dell'amministrazione
upravni aparat apparato amministrativo
upravni organ organo dell'amministrazione, direttivo
ekon. upravni odbor (v delniških družbah) consiglio d'amministrazione
upravno središče centro direzionale

upráven administrativo; de administración

upraven akt (aparat, odbor, služba, pravo, sistem, predpis) acto m (aparato m, servicio m, derecho m, sistema m, precepto m) administrativo
upravna oblast (reforma, odbor) autoridad f (reforma f, comisión f) administrativa
upravni izdatki (stroški) gastos m pl de administración
upravni uradnik funcionario m de la administración
upravno sodišče tribunal m contencioso-administrativo
upravni svet consejo m de administración, junta f administrativa
upravno poslopje edificio m de la administración
po upravni poti por vía administrativa