Franja

excruciō -āre -āvī -ātum

I.

1. (iz)mučiti, trpinčiti: Lucr., Auct. b. Alx., Cu., Suet., excruciabit me herus, cum haec facta scibit Pl., mori me excruciatum inopiā Pl., servos fame vinculisque excruciare C., ipsos crudeliter excruciatos interficit C., po groznih mukah, adherbalem excruciatum necat S. je dal mučiti in potem usmrtiti, hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., qui legatum populi Romani vinculis atque verberibus atque omni supplicio excruciatum necavit Ci. ki je dal zapreti, bičati in po groznih mukah usmrtiti.

2. pren. mučiti, pekliti, vznemirjati: Cat., haec sunt, quae me excruciant Pl., cum mihi paveo, tum Antipho me excruciat animi Ter., libido et ignavia semper animum excruciant Ci., nec meae me miseriae magis excruciant quam tuae Ci. ep., non loquor plura, ne te quoque excruciem Ci. ep., excruciatus omnibus malis S., honore Marii excruciatus S.

— II. z mučenjem izsiliti: res excruciata Tert.

exturbō -āre -āvī -ātum izgnati, odgnati, pregnati, iztirati, in to prvotno tolpe (turba!), potem tudi posameznike: cunctos aedibus, nos ex nostris aedibus Pl., plebem ex agris, homines ex possessionibus, populum e navi Ci., inde hostem L., caede nefanda animas O. k izselitvi prisiliti (po nazoru pitagorejcev); hominem e civitate Ci., hunc miserum … focis patriis disque penatibus praecipitem … exturbat Ci., rex Antiochus … praeceps … provinciā populi Romani exturbatus est Ci., exturbare patriis bonis Heraclium Ci. iz očetnjave, aliquem ex numero vivorum Ci. izključiti, aliquem urbe Vell., (Nero) exturbat Octaviam T. spodi iz hiše = odslovi, zavrže, Messalina Iuniam ex Silii matrimonio exturbavit T. = je prisilila Junijo odreči se zakonu s Silijem; z acc. rei: exturbare alicui oculos atque dentes Pl. izbiti, illa (pinus) … radicitus exturbata prona cadit Cat. s koreninami izruvana, exturbare calculos Plin. odgnati, tabernas Asc. podreti; pren.: exturbare istam ex animo aegritudinem Pl., mentem meam Ci. ep. zbegati, zmesti, omnem spem pacis L. uničiti, spodnesti, odiis tranquilla silentia noctis Stat., facti memoriam ex animo Iust.

F, f šesta črka lat. abecede, glasovno = gr. φ (prim. fama = φήμη, Fabius = Φάβιος). Kot kratica je F = Filius, a tudi, poseb. na nagrobnih spomenikih, = Fecit, npr. V. F. (= vivus fecit); od tod F F. = Fecerunt; potem = Fidelis ali Felix kot ime legij (F. F. = Flavia Fidelis). — F. C. = Faciundum Curavit. — F. I. = Fieri Iussit. — F. L. = Flavius, Flaviā tribū. — FL. P. = Flamen Perpetuus. — FR. ali FRU. = Frumentum, Frumentarius.

fant samostalnik
1. (moški; mladenič) ▸ fiú, legényKo spozna delovnega in postavnega fanta, je prepričana, da je pravi zanjo. ▸ Amikor megismer egy dolgos és jóképű fiút, biztos benne, hogy ő az igazi.Vsa dekleta so se zaljubila v tega simpatičnega fanta, lepila njegove posterje na stene, vreščala na njegovih koncertih … ▸ Az összes lány beleszeretett ebbe a helyes fiúba, kiragasztották a posztereit a falukra, sikoltoztak a koncertjein...V povprečju se v EU dekleta odselijo pri 25 letih, fantje pri 27. ▸ Az EU-ban a lányok átlagban 25, a fiúk pedig 27 éves korukban költöznek el.
Rad sem jo imel že kot mlad fant. ▸ Már fiatal fiúként is szerettem.

2. (otrok) ▸ fiúPopolnoma vseeno nama je bilo, ali bo fant ali punčka. ▸ Teljesen mindegy volt számunkra, hogy fiú vagy lány lesz.
Za primerjavo povejmo, da je bilo decembra lani v rejništvu 982 otrok, nekaj več deklet kot fantov. ▸ Összehasonlításképpen mondjuk el, hogy tavaly decemberben 982 gyermek élt nevelőszülőknél, valamivel több lány, mint fiú.
Doma imamo triletno deklico in šestletnega fanta. ▸ Otthon egy hároméves lányunk és egy hatéves fiunk van.

3. ponavadi v množini, lahko izraža pozitiven odnos (pripadnik skupine) ▸ fiú
Naši fantje pa so obe srečanji izgubili, čeprav je viden določen napredek pri nekaterih igralcih. ▸ A fiaink mindkét találkozót elveszítették, bár néhány játékosnál látszik némi javulás.
Po krajšem premoru se fantje na male zaslone vračajo z novim videospotom. ▸ Rövid kihagyás után a fiúk új videóklippel térnek vissza a telefonképernyőkre.
Najprej se bomo po moško pomerili na igrišču, potem pa bomo, upam, s fanti popili kakšno pivo. ▸ Először férfiasan megmérkőzünk a pályán, majd – remélem – megiszunk a fiúkkal egy-két sört.
Zelo nerad napovedujem izid tekme, toda našim navijačem lahko obljubim, da bodo dali fantje vse od sebe. ▸ Nem igazán szeretném megjósolni a mérkőzés kimenetelét, de azt megígérhetem a szurkolóinknak, hogy a fiúk a tőlük telhető legjobban fognak teljesíteni.

4. (partner) ▸ barát [partner] ▸ fiú [partner]Moj bivši fant se je namreč na žalost izkazal kot zelo nezanesljiv moški. ▸ A volt barátom ugyanis sajnos nagyon megbízhatatlan férfinak bizonyult.Pripovedovala mi je, da gresta s fantom smučat. ▸ Elmondta, hogy a fiújával síelni mennek.

5. (igralna karta) ▸ alsó

faux, fausse [fo, fos] adjectif napačen, nepravi, nepristen, ponarejen; lažniv, neresničen, dozdeven, dvoličen, hinavski; neutemeljen, narobe, kriv; (vrata, okno) slep; (barva) obledel, nedoločen; (klavir) neuglašen; masculin ponaredek, ponareditev, posnetek; napačen podatek

fausse alarme (ali: alerte) prazen alarm, prazen strah
fausse-attaque navidezen napad
faux billet masculin de banque ponarejen bankovec
clé fausse napačen ključ
fausse-clé vitrih, odpirač
fausse couche (médecine) splav, prezgodnji porod
faux départ masculin, (sport) napačen start
faux en écriture ponareditev dokumenta
faux frais masculin pluriel nepredvideni izdatki, stranski stroški
faux frère (familier) človek, ki obljubi pomoč, a potem ne drži besede
faux jour masculin indirektna, slaba svetloba
fausse manche féminin narokavnik
fausse-monnaie féminin ponarejen denar
faux-monnayage masculin ponarejanje denarja
fausse nouvelle féminin netočna, izmišljena, lažna novica
fausse fenêtre, porte slepo okno, slepa vrata
fausses perles féminin pluriel umetni biseri
faux serment masculin kriva prisega
fausse-voûte féminin dozdeven obok
à faux napačno, krivo
accuser à faux quelqu'un po krivem koga obtožiti
chanter, jouer faux napačno peti, igrati
faire faux bond (figuré) odpovedati, zatajiti
faire un faux départ (sport) napačno startati
faire un faux pas spotakniti se; napraviti spodrsljaj
faire fausse route biti na nepravi poti, zaiti na stranska pota
faire une fausse sortie hliniti odhod, a končno le ostati
s'inscrire en faux contre quelque chose spodbijati resničnost, točnost kake stvari
porter à faux poševno (krivo) stati, figuré počivati na negotovih temeljih
prendre une fausse direction ubrati napačno smer
c'est du faux to je nepristen nakit
il est faux comme un jeton, (populaire) c'est un faux jeton (on) laže, kot pes teče

fluō -ere, flūxī, flūxum (gl. tudi flō; prim. gr. φλύω prekipevam, vzkipevam, gr. φλυαρέω blebetam, lat. flēmina, flūctus, flūxus, flūmen [iz *flug(s)men], fluidus, fluitāre, fluvius, fluvia, flustra, stlat. con-flūgēs ali po drugih con-flugae)

I.

1. teči, pretakati se; najprej o vodi in drugih tekočinah: inter fines Helvetiorum et Allobrogum … Rhodanus fluit C., ut oculis, in utram partem fluat (Arar), iudicari non possit C., Chrysas est amnis, qui per Assorinorum agros fluit Ci., tantos terrae motus … factos esse, ut … flumina in contrarias partes fluxerint Ci., magnus fluens Nilus V. mogočno tekoči, madidis gravis fluere unda capillis (videtur) O., non intermissis ut fluat imber aquis O., mella fluant illi V., sudor fluit undique rivis V., fluit de corpore sudor O., fluxit discusso cortice sanguis O., fluxit in terram Remi cruor H., sanguis terras fluxurus in omnes Lucan., fluit lac vimine querno O., fluunt lacrimae per ora O., lacrimae fluunt, fluentes lacrimae Hier.; potem o raztopljenih kovinah in drugih rečeh: fluit aes rivis V., fluit aurum ignibus O., per oculos cerebrum molle fluit O.; pren. o govoru: ex eius ore melle dulcius fluebat oratio Ci., ne fluat oratio Ci. da ne teče enolično, cum flueret lutulentus (Lucilius) H. ko mu je beseda tekla v blatnem (umazanem) toku njegovih verzov, carmen … fluit O. teče gladko, in Herodoto omnia leniter fluunt Q. †grammatice† pleno iam satis alveo fluit Q.; occ.
a) kot medic. t. t. drisko imeti, ulivati se: fluit alvus, corpus Cels. fluentes morbi Cels. bolezni, ki jih spremlja driska (naspr. astricti, compressi).
b) z abl. = moker biti od česa, biti oblit s čim, pluti s čim, iz (s) koga (česa), po kom (čem) teči ali se cediti: membra fluentia tabo V., ille cruore fluens O. poln krvi, okrvavljen, oblit s krvjo = s krvjo plujoč, sudore fluentia bracchia O. vse mokre od potu, oblite s potom, rubenti fluxit mulctra mero Sil.; z in c. abl.: in madida veste fluens V. ves zmočen v mokri obleki; pesn. = bogat biti, imeti veliko česa, obilovati s čim: multo Baccho (= vino) fl. V., terra auro fluxit V.; abs.: fluentes buccae Ci. (Orat. in Pison. 11, 25) lica, po katerih se cedi mazilo (toda: buccis fluentibus [Gallus] Ci., gl. spodaj pod fluēns).

2. metaf. (o množici ljudstva) dreti, vreti, valiti se: omnisque relictis turba fluit castris V., fluunt ad regia tecta V., effuse fluentem in se aciem excepēre Cu.; occ.
a) (o zraku, vetru, ognju) hlipeti, veti, valiti se: aliunde fluens … aër Lucr., nec ratione fluunt (venti) Lucr., de litore Coo aura fluens Lucan., fluit undique victor Mulciber Sil.
b) (o obleki, laseh idr.) (valovito) se spuščati, usipati se ali padati: fluens vestis O., Pr., nodo collecta sinus fluentes V., fluentem fronde premit crinem V., comae per levia colla fluentes Pr., fluant per mea corpora rosae Pr.; ramos compesce fluentes V. viseče, divje.
c) na tla pasti, zgruditi se, sesesti: ad terram fluit cervix V., ad terram non sponte fluens V., viscera lapsa fluunt O. se usipljejo.
č) izlivati se, vreti iz česa: multaque ab ea (lunā) manant et fluunt Ci.
d) (raz)širiti se: Pythagorae disciplina cum longe lateque flueret Ci., multum autem fluxisse de scriptis nostris sermonem Ci. mnoge in kaj različne izjave da so se razglasile.
e) (neovirano) teči, v teku biti, potekati, goditi se, vršiti se: cuncta fluunt (prim.: gr. πάντα ῥεῖ) O., quibus (causis) ab aeterno tempore fluentibus in aeternum Ci., in rebus prosperis et ad voluntatem fluentibus Ci. v sreči in če gre vse po volji (po godu), rebus ad voluntatem fluentibus S. fr., nec praesentia prospere fluebant T. ni prav potekalo; quod (Caecubum) fluentem nauseam coërceat H. gnusa tok (= bljuvanje).

3. pren. potekati, nastati, izhajati, izvirati: haec omnia ex eodem fonte fluxerunt Ci., ab isto capite fluere necesse est omnem rationem bonorum et malorum Ci., disciplinis Graecis, unde et nostrae fluxerunt Q., omnia ex natura rerum … fluere Q.; occ. hoteti, meriti kam: videamus, illius rationes quorsum fluant Ci., res fluit ad interregnum Ci.

II.

1. pasti iz česa: fluent arma de manibus Ci.

2.
a) odpasti, izpasti: sponte fluant (poma) matura suā O., fluunt capilli Cels.
b) pren. teči, preteči, uteči, ubežati, (iz)giniti, miniti: tarda fluunt tempora H., fluit tempus Sen. ph., cetera nasci, occidere, fluere, labi Ci., fluit voluptas corporis et avolat Ci., fluere omnia cernimus Lucr.

3. na valovih plavati, pluti: nec mersa est pelago, nec fluit ulla ratis Mart.

4.
a) tako rekoč (raz)topiti se, oslabeti, omagati, opešati: dissolvuntur enim tum demum membra fluuntque Lucr., fluunt sudore et lassitudine membra L. se spotijo in omagajo, fluentibus membris Cu., surae fluxere Lucan., Romani, cum … fluere iam lassitudine vires sentirent L., fl. mollitie Ci. ali mollitiis Vell. topiti se v mehkužnosti, onemoči od mehkužnosti, fl. luxu L., Cu. topiti se (živeti) v razkošju, tako tudi: fl. voluptatibus Sen. ph.; ne in luxuriam flueretis Aug.
b) pren. ničev, prazen biti; labor ille, carens rectore, fluit Q.

5. trans. izli(va)ti, razli(va)ti, obilno da(ja)ti: quando petra aquas fluxit Ambr., Oenotria palmite largo vina fluens Cl., cuius (storacis) virgulae … lacrimam fluunt Isid.; kot medic. t. t.: fl. sanguinem Cael., sanguinem ex capite, ex iecore, ex supernis faucium Cael.; pren.: legi litteras tuas fluentes lac et mel Aug. — Od tod

I. adj. pt. pr. fluēns -entis

1. (o govoru)
a) enakomerno tekoč, miren: tracta quaedam et fluens … oratio Ci., fl. contextus Q., elegi fluentes Plin. iun. fluentes carminum deliciae Gell.,
b) enolično tekoč, enoličen, brez odstavkov: ut ne aut dissoluta aut fluens sit oratio Ci., inculta et fluens est oratio Ci.; occ. (o govorniku): in … descriptionibus fusi ac fluentes sumus Q. smo obširni in enolični.

2. mlahav, mlahavo viseč, povešen, klapast: buccis fluentibus (Gallus) Ci. (De orat. 2, 66, 266) s povešenimi (lici), fluentibus membris Cu., Aug.; o osebah: (pueri) soluti ac fluentes Q., incessu ipso … fluentes Sen. ph. — Adv. fluenter valovito (se gibajoč), v valovitem gibanju: res quaeque fluenter fertur Lucr., capillo fl. undante Ap. z valovito se spuščajočimi lasmi. —

II. adj. pt. pf. flūxus 3, adv. ē

I. tekoč: quod (vas) fluxum … videbat Lucr., fluxi suci Plin., elementa arida atque fluxa Ap. —

II. metaf.

1. valovito se spuščajoč, spuščen, ohlapen, prost = razpleten (o laseh): amictūs Lucan., habena L., carbasa Lucr. vihrajoča, plahutajoča, arma T. ki jim skoraj pade iz roke, crine fluxo T., cingi fluxiore cinctu Suet. ohlapneje se prepasati; (o osebah) z gen.: vestium Arsacidae Ap. z valovito se spuščajočimi oblačili.

2. mlahav, medel, slaboten: iuvenum corpora Col., Germanorum fluxa corpora T., spadone eviratior fluxo Mart., animi aetate fluxi S., noctu dieque fluxi T. zanikrni, animi fluxioris esse Suet. nekoliko lahkomiselnih načel, nekoliko širokovesten; z gen.: fluxa morum gens Sil. zanikrnega značaja, neznačajen rod, fluxius agens Amm. nemarneje, zanikrneje.

3. nestanoviten, minljiv, omahljiv, negotov, nezanesljiv: divitiarum et formae gloria fluxa et fragilis est S., fl. fides Pl., S., L., T. nezanesljiva zvestoba, nezanesljivost, verolomnost, res humanae fluxae et mobiles L., nihil … tam instabile ac fluxum est quam fama potentiae T.

4. propadajoč, razpadajoč, razmajan, nevzdržen: murorum aevo fluxa T. razpadajoča mesta; pren.: res fluxae Ci. ep. nevzdržne, Galbae fluxa auctoritas T. spodkopana, fluxa senio mens T. oslabel od starosti, studia inania et fluxa T. le začasnega uspeha, omnia fluxa infirmaque Ap. razpadljivo.

Opomba: Fut. I. fluebunt: It.; pt. fut. act.. fluiturus: Boet.; star. pt. pf.. fluctus in pt. fut. act. flucturus: Prisc. (neizpričano).

foeditās -ātis, f (foedus 3)

1. grdost, grdoba, gnusnost, gnusoba, ostudnost, odurnost, grozovitost; najprej fizična: f. vestitūs Ci., neque eam in matrimonio habere volebat propter foeditatem Ci., f. Alpium, vulnerum L., sordium ac squaloris Sen. ph., quaedam vix enarrabilis f. Q. grda bledost, morientium Iust.; v pl.: Tert., Arn.; potem duševna (nravna): Iust., Vop., animi Ci. podlost, o foeditatem hominis! Ci. o ti grdoba! f. decreti, supplicii L., soloecismi Q., crescit in dies f. Plin. iun. podlost; v pl.: exsecrandae foeditates Ap.

Folge, die, (-, -n)

1. (Auswirkung) nasledek, posledica; Folgen haben imeti posledice; etwas zur Folge haben imeti za posledico; Grund und Folge razlog in posledica

2. (Reihe usw.) vrsta, niz, serija, zapovrstje, zaporedje, sosledje, vrstenje, Mathematik zaporedje; neue Folge nova serija

3. (folgende Zeit, folgender Teil einer Schrift) nadaljevanje; zweite Folge drugo nadaljevanje; in der Folge potem, pozneje; in weiterer Folge v nadaljevanju, pozneje

4. Jagd: zasledovanje

5. Folge leisten einer Einladung: odzvati se (vabilu), sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi (prošnji); einem Befehl: ubogati (povelje); Weisungen: ravnati se po (navodilih) zur Folge haben biti nasledek (X hat Y zur Folge Y je nasledek X-a)

Folgezeit, die, in der Folgezeit potem, nato, zatem

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

fugō -āre -āvī -ātum (fuga)

1. koga v tek nagnati, v beg zapoditi, zagnati, nagnati, koga odgnati, odpoditi, zapoditi, prepoditi: is, qui homines inermes fugarit Ci., is, qui armis fugatus est Ci., exercitūs maximos fugatos esse dico Ci., fugato omni equitatu C., utriusque exercitūs uno proelio fugavit N., f. classem N., aliquem a Cumis L., deos Lucan., legatum, hostium naves Suet., aliquem Tarentum Eutr. Pogosto aliteracija, najprej asindet.: fudi fugavi expuli L., fusus fugatus L.; potem pa: Numidas fundere atque fugare S., aliquem fugare fundereque S., Veientes … fusi fugatique L., quattuor exercitus fudit fugavitque L., hostes fugare et fundere S., L.; poleg tega v vsakovrstnih različicah brez aliteracije: aliquem caedere fugareque Ci., pulsus fugatusque L.

2. metaf. odgnati, pregnati, odpoditi, prepoditi, preplašiti: f. nubes V., O., stellas V., ustra H., tenebras O., Lucifero fugante tempora noctis O., hoc fugat terretque poëtam H. prestraši, f. somnos Tib., emptores Col., lucem Val. Fl., contagia belli dira fugant Lucan.; z abl. instrumenti: mortis timorem morte f. O. Na vprašanje odkod?: Clodius ab altaribus religiosissimis fugatur Ci., flammas Hectoreas a classe f. O. odvrniti, ardor de caelo fugabitur O.; s samim abl.: illā regione fugatae O., maculas ore f. O.; occ. v pregnanstvo zapoditi (spraviti), pregnati: longeque fugati conspectu ex hominum Lucr., nisi me mea Musa (pesem) fugasset O., Saturno rege fugato Tib., patriā tellure fugatus Val. Fl., f. ministros Suet., tela nervo Sil. izstreliti, spustiti.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

galea -ae, f (izpos. gr. γαλέη, γαλῆ [iz *γαλέjα] podlasica, kuna, potem čelada iz podlasičje kože; glede pomena prim. gr. κυνέη, κυνῆ pasja koža, potem oglavnica iz pasje kože, naposled oglavnica iz drugih živalskih kož, npr. κτιδέη κυνέη HOM. oglavnica iz podlasičje kože)

1.
a) vsaka usnjena (okovana) oglavnica, usnjena (okovana) čelada, usnjen šlem (cassis je kovinska čelada): g. venatoria N. usnjena lovska čepica, Germanorum vix uni erat cassis aut galea T., cassis de lamina est, galea de corio ISID.
b) sploh čelada, šlem: C., V., O., TIB., PR. idr. in hoc fano galeas aëneas Scipio deposuerat CI.

2. metaf. čop(ek) afriških kokoši: COL.

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

generalni sekretar stalna zveza
(funkcionar) ▸ főtitkár
Generalni sekretar sindikata najemnikov kritizira oblasti, da imajo dvojna merila. ▸ A bérlők szakszervezetének főtitkára azt rója fel a hatóságoknak, hogy kettős mércét alkalmaznak.
Potem ko je deset let preživel na mestu generalnega sekretarja Združenih narodov, si je Kofi Anan zaželel nekoliko miru in anonimnosti. ▸ Az ENSZ főtitkáraként eltöltött tíz év után Kofi Annan egy kis békére és névtelenségre vágyott.

geniculum -ī, n (demin. genū)

1. otroško koleno: VARR.; potem koleno sploh: TERT., M., VEG., dissolutio geniculorum VULG. kolena se šibijo.

2. meton. kolence na žitnih steblih: PLIN.

gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

I.

1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.