Franja

стезя f (zast.) steza, pot (življenja)

шлях m (prov.) pot, cesta

шлях -у ч., pót -í ž.

abajamiento moški spol sestop, pot navzdol

abkommen^* von oddaljiti se od, vom Weg: zapustiti pot, zaiti, von einem Brauch: opustiti (šego); (abstammen) izvirati od; Sport odrezati se; abkommen können biti prost/pogrešljiv, imeti čas

abrumpō -ere -rūpī -ruptum

I.

1. odtrg(ov)ati, utrg(ov)ati: vincula L., vincula Pirithoo H., ramos O., equus vagus abruptis vinculis T., sibi partem viscerum Cu., membra simulacrorum Cu. odlomiti, odkrhniti; od kod?: atrox tempestas fastigia aliquot templorum a culminibus abrupta dissipavit L.; s samim abl.: angues crinibus O., puppes abrumpunt vincula ripis V.

2. pren. odtrg(ov)ati = (od)ločiti: ea legio se a latrociniis Antonii abrupit Ci. se je ločila od Antonijevih roparskih čet, plebs velut abrupta a populo L., equites ab exercitu abrumpere Cu., Graeci abrupti a ceteris Cu., abr. vitam ab ea civitate T. ločiti se, Hellespontus Asiam abrumpit Europae Plin., lucrum ex re patroni abruptum Icti. ki ga ima kdo od ..., abr. suspiciones palam Ap. iz trte izviti.

— II.

1. raztrg(ov)ati, pretrg(ov)ati, razbi(ja)ti, prebi(ja)ti: fossae ... abruperant iter Cu., cervix abrupta, lora abrupta O., pontem abr. Val. Max., T. podreti, razdreti, crurum venas T. predreti si, ordines abrumpuntur T. se predirajo, verberibus corpus abrumpitur Sen. rh. biči mesarijo telo, ingeminant abruptis nubibus ignes V. iz utrganih oblakov, prim.: abruptis procellis V. ali abrupto sidere V. ali abrupto caelo Sil. če se utrga hudourni oblak, imbres abrupti Ap. ploha.

2. pren.
a) kršiti, prelomiti (prelamljati): fas omne V., fidem per scelus T., aciem intentionis Fl. (o)topiti.
b) pretrgati, prekiniti, izogniti se čemu, pustiti kaj. odpovedati se čemu: sermonem V., Q., sermones Suet., querelas Stat., vocem, quietem Sil., somnum Sil., somnos V. pregnati, vitam (lucem) V. ali fata sua Sen. tr. ali medios annos Lucan. predčasno skleniti življenje (evfem. za samomor), coniugium Cat. ali societatem Suet. razdreti, flammas (amoris) O., dissimulationem T., spes ac metūs T. (prim.: slovo sem upu, strahu dal, Prešeren), toda: alicui spem gratiae abrumpere Cu. odvzeti; abruptis voluptatibus T. — Od tod adj. pt. pf. abruptus 3 strm, prepaden: barathrum Cat., petra, rupes Cu., saxa T., locus ... recenti lapsu terrae ... abruptus erat L., nihil ... abruptius invenitur in corpore Plin., ripae abruptissimae Plin. iun.; pren. osoren, oster, grob: contumacia T., ingenium Sil., homo Tert.; (o govoru) hitro končan, kratek: sermonis genus Q., fortia et abrupta Q. učinkovit in hitro končan govor. — Adv. abruptē

1. na posameznih mestih: palantes abr. flammarum ardores Amm.

2. nanagloma =
a) naravnost, brez uvoda: Macr., incipere, cadere in sermonem Q.
b) prenaglo (prenagljeno), brez okolišenja, brezobzirno, nezadržno: agere Iust., foedera frangere Amm., abruptius in deum blasphemare Cypr. — Subst. abruptum -ī, n strma višina, prepadna globočina, prepad: sorbet in abruptum fluctus V., per scopulosa et abrupta Plin., montium abrupta Plin. iun.; pren. prepad, brezno, pot pogube: Galbae amicitiā in abruptum tractus T., per abruptā T. po skrajnih nevarnostih.

absis (apsis, hapsis) -īdis, acc. -īda, f (gr. ἀψίς)

1. zaokroženost, obok; mat. krožni odsek: Veg., cubiculum in absida curvatum Plin. iun. soba eliptične oblike; met. kor v krščanskih cerkvah: Eccl.

2. astr. absides krožni tir, krožna pot planetov: Plin.; summa absis Plin. apogej.

3. obla, globoka posoda, skleda: Ulp. (Dig.).

afirmado moški spol tlakovana pot

alforja ženski spol torba, nahrbtnik, bisaga, potovalka, lovska torba; živež za na pot, proviant

sacar los pies de las alforjas znebiti se boječnosti
¡qué pretensión, ni qué alforja! kakšna predrznost!

ambitus -ūs, m (ambīre) obhod, obhajanje, in to:

1. abstr. obhod, obtek, kroženje (posebno nebesnih teles), obtok: amnis id flumen, quod circuit aliquid: nam ab ambitu amnis Varr., stellarum rotundi ambitūs Ci., ceterorum siderum ambitūs Ci., cum se octo ambitus (osmerica planetov) confectis suis cursibus ad idem caput rettulerint Ci., longus saeculorum amb. T.

2. occ.
a) konkr. krivina, ovinek: properantis aquae per amoenos ambitus agros H., mutuo ambitu corpora alligata Petr. v medsebojnem objemu, molli ambitu Sen. tr., secretiore ambitu (namreč polžastih stopnic) Plin. iun.
b) pren. α) = ambages, ovinek, ovinkarjenje, pripovedovanje po ovinkih (na dolgo in široko): multos ambitus fecerim, si omnia exsequi velim L. moral bi zelo okolišiti (iti po ovinkih). β) opis: aliquid per ambitum verborum enuntiare Suet.
c) sinekdoha rob, o(b)krajek: extremitatem caeli rotundo ambitu circumicere Ci., extremus ambitus campi T., cincto ratibus ambitu T., amb. parmae Plin., folia sunt... serrato ambitu Plin., sol fulgido ambitu Lamp. z bleščečim sijem; poseb. ozek prostor obhod ali obhodna pot (ob zidu) okrog hiše: amb. aedium Tab. XII ap. Varr., Ci., P. F.; okrog grobišča: Paul. (Dig.).
č) obseg, obsežnost: (muri) ambitus CCCLVI stadia amplectitur Cu., castra lato ambitu T., amb. urbium Q., Asiae Plin., explicari per omnem terrarum et caeli ambitum Suet., per ambitum capitis Macr. okrog glave; tudi o času: est (aliquis aetatis orbis), qui totam pueritiam ambitu suo astringit Sen. ph.
d) pren. gram. od Ciceronovega časa ambitus verborum ali verborum ambitus ali samo ambitus (= περίοδος) sestava, perioda v govoru: Q., ambitus verborum, si sic περίοδον appellari placet, erat apud illum contractus Ci.; toda v navadni govorici je ambitus verborum ali orationis obseg besed ali govora, s katerim se sploh kaj opisuje, očrt: genera, quae possunt... ambitu verborum facile copulari Col., quam angusto ambitu orationis amplectatur (dicta factaque clarorum victorum) Val. Max., nec... ambitu rerum, sed rebus incendere Q.; v slabem pomenu ambitus verborum prazno mnogobesedje, gostobesednost: Petr.

3. (le v slabem pomenu; prim. ambitio) protizakonit obhod kandidatov za častne službe, prikupovanje (dobrikanje) kandidatov za častne službe, izpodlezovanje častnih služb: legem de ambitu tuli Ci., causam de ambitu dixerunt Ci., ipsi erant ambitūs condemnati Ci., ambitūs alterum accusare Ci., de ambitu postulare aliquem Ci., effusae ambitūs largitiones N. podkupovanje za dosego častnih služb, ambitūs Pompeiā lege damnatos restituit C., de ambitu ad populum latum L.; ambitus suffragiorum T. izpodlezovanje glasov.

4. pren.
a) pretirano hlepenje po priljubljenosti (prikupovanje), sploh pretirano hlepenje po čem, poganjanje (prizadevanje) za kaj, spletke, kovarstvo: multa adversus ambitum... constituta T., dux pecuniosus et gratiā subnixus per ambitum T. od svojega prikupovanja priljubljen, ne hoc munus meum ambitu corrumperetur Plin. iun.; uxor magno ducta ambitu Sen. ph. po dolgem snubljenju; uxorius ambitus T. spletke; z objektnim gen.: ne quis id ambitu valuisse claritatis e familia putet Plin., ambitu remanendi aut eundi (sc. in provinciam) T. prizadevanje za ostanek ali odhod; od tod tudi = preobzirno ravnanje, obzirnost, obzirna prizanesljivost, obzirna priprošnja, priporočilo, zagovor, pristranskost, pristrastje: largiendo, ambitu infimos manipularium iuvando T., iudicum ambitu evaserat T. po pristranskosti, nihil ambitu nec potestate senatus opus esse T.
b) častilakomnost, častihlepnost: relinquite ambitum: tumida res est, vana, ventosa Sen. ph., caret ambitu: ideo se equestri gradu tenuit, cum facile posset ascendere altissimum Plin. iun., pessimi affectus, in quibus sunt... cupiditas, spes, ambitus Q.
c) nečimrnost, gizdavost, ponašanje: est non numquam pravus hic ambitus (iudicibus), adversus amicos aut pro his, quibuscum simultates gerant, pronuntiandi Q., proprio quodam intellegendi ambitu Q. z nekakšno nečimrno zavestjo svoje izvedenosti, Samnitium, gens aureis et argenteis armis... usque ad ambitum armata Fl., ambitus funeris Prud. (prim. funerum nulla ambitio T.).

Amtsweg, der, uradna pot; im/auf dem Amtsweg po uradni poti

anbahnen utirati pot (čemu), uvajati (kaj); intransitiv napovedovati se, utirati si pot, uveljaviti se; etwas hat sich angebahnt prišlo je do

Anreise, die, (-, -n) prihod; pot do

arcata f

1. arhit. lok, svod, arkada

2. anat. arkada:
arcata sopraccigliare nadočesna arkada

3. voj. pot izstrelka:
tirare in arcata streljati z največjo elevacijo

4. glasba poteg z lokom

arrastradero moški spol gozdna pot (za odvoz lesa)

artéră -e f

1. med. arterija, odvodnica

2. važna prometna pot

āscēnsus (adscēnsus) -ūs, m (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje: ascensum dare Gallis C. dati priložnost, da splezajo, aliquem ascensu prohibere C. braniti komu, da se vzpenja, Alpium vallum contra Gallorum ascensum obicio Ci. proti poskusu prehoda, ascensu summi fastigia tecti superare V. doplezati, alicui aditum ascensumque difficilem praebere L. otežiti (oteževati), scalis ascensūs temptare L. na več mestih poskušati splezati, in ascensum arduos colles emunire Sen. ph., ascensus siderum Plin. ali scorpionis Vulg. vzhajanje, vzhod, ascensu vincere montes Cl. prekoračiti, iti čez...; s praep.: asc. in Capitolium Ci., Plin., in caelum Eccl. vnebohod (Kristusov); z objektnim gen. (na kaj): Col., Sid., Manlius ab ascensu Capitolii Gallos reppulit Ci.

2. met. (konkr.)
a) vzhod = pot, po kateri se pride ali spleza gor, pot na kaj, dohod, vzpon: in oppidum noluit accedere, quod erit difficili ascensu Ci., qualis esset... in circuitu ascensus, qui cognoscerent, misit C., quos (Haeduos) Caesar... alio ascensu... miserat C., tanto collis ascensu Hirt. ob toliki strmini, animadverso ad saxum ascensu aequo L., arduus alto Tmolus in ascensu O., aedes tribunal habent et ascensum Vitr. vzhode, stopnice.
b) (stroj) vzpenjač, vzdižnik, dvigalo = ascendens machina (gl. āscendō): Vitr.
c) pooseb. Āscēnsus -ī, m Ascenz, bog vzhodov in strmin: Tert.

3. pren.
a) abstr. dospetje, vhod, popetje do česa, na kaj, doseganje česa: ollis (aedilibus) ad honoris amplioris gradum is primus adscensus esto Lex. ap. Ci., asc. in caelum Ci., hic primus est aditus ad popularem iactationem atque ascensus Ci., ut sibi sit ascensus ad civitatem Ci. da bi se povzpel.
b) konkr. dostop, stopnja: in virtute multi sunt ascensus Ci.

asenderear pot narediti (shoditi); zasledovati, preganjati; mučiti; užalostiti

atajo moški spol stranska pot, bližnjica; omejitev; ameriška španščina čreda goveda

echar por el atajo, tomar el atajo, coger atajos iti po najkrajši poti
no hay atajo sin trabajo brez dela ni jela

Aufgang, der, (-s, Aufgänge)

1. (Eingang) dohod; stopnice, stopnišče; (Weg nach oben) pot navzgor, (Weg bergan) pot navkreber

2. Astronomie von Gestirnen: vzhajanje, vzhod

3. Agronomie und Gartenbau von Samen: vznik