-
κλῑ́νη, ἡ, κλῑνάριον, τό κλῑνίδιον, τό ležišče, postelja, počivalnica, nosilnica; klop, blazinjak (na katerem so ležali pri obedu).
-
κλισία, ἡ, ion. -ίη [dat. ep. κλισίηφι] 1. šator, koča, koliba. 2. naslanjač, ležišče, postelja. 3. ležanje pri obedu, NT oddelek, vrsta gostov pri obedu.
-
κοίτη, ἡ, ep. ion. poet. κοῖτος, ὁ (κεῖμαι) 1. leganje, ležanje, spanje, počitek, ὥρη κοίτοιο čas počitka; τὴν σκηνὴν εἰς κοίτην διέλυον da se uležejo k počitku, da gredo spat, κοῖτον ποιοῦμαι grem v posteljo, uležem se v posteljo. 2. ležišče, postelja, zakonska postelja, zakon; NT nečistost, κοίτην ἔχω ἔκ τινος spočela sem od.
-
κράββατος, ὁ postelja, počivalnica NT.
-
λέκτρον, τό (λέγω, λέχω) ep. poet. 1. ležišče, postelja; λέκτρονδε v posteljo. 2. udaja, ljubezen, ženitba, žena, zakon.
-
λέχος, ους, τό (λέγω3) ep. poet. 1. ležišče, postelja, skolke, gnezdo; pl. nosila; λέχοσδε v posteljo. 2. zakonska postelja; meton. zakon, žena, soproga. 3. mrtvaški oder, mrtvaška postelja.
-
σκίμ-πους, ποδος, ὁ nizka postelja, počivalnica.
-
στιβάς, άδος, ἡ (στείβω) stelja, slama, listje, ločje; postelja, ležišče iz stelje (slame ali ločja).
-
στρῶμα, ατος, τό (στρώννυμι) kar je razprostrto, preproga, odeja, blazina; ležišče, postelja.
-
χαμεύνιον, τό (εὐνή) ležišče na tleh, nizka postelja, posteljna odeja.
-
складной zložljiv;
складная кровать zložljiva postelja