Franja

bourse [burs] féminin denarnica, mošnja; denar; štipendija; commerce borza; (lovska) mreža; pluriel, vulgairement modnik, mošnja

bourse d'études študijska štipendija
bourse du travail borza dela; zborovanje članov raznih sindikatov istega mesta ali pokrajine
cotation féminin en bourse notiranje na borzi
cours masculin de bourse borzni tečaj
la Bourse a monté, a baissé tečaji na borzi so se dvignili, so padli
sans bourse délier ne da bi kaj potrošili, brez vsakih stroškov, zastonj
la bourse ou la vie! denar ali življenje!
avoir la bourse plate, légère biti na tesnem z denarjem, biti suh
avoir la bourse ronde, bien garnie imeti mnogo denarja
faire appel à la bourse de quelqu'un koga za denar prositi
faire bourse à part, commune imeti ločeno, skupno blagajno
loger le diable dans la bourse (figuré) imeti kačo v žepu, biti brez denarja
ouvrir sa bourse à ses amis denarno pomagati prijateljem, posoditi jim denar
spéculer, jouer à la bourse špekulirati na borzi
tenir les cordons de la bourse voditi blagajno, razpolagati z denarjem

brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)

1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.

2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.

3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije

celó adv.

1. perfino, addirittura, finanche:
izvoz je celo večji od lanskega le esportazioni sono perfino aumentate rispetto all'anno scorso

2. (sploh) specialmente, specie:
pomagati bližnjemu, če je v stiski pa še celo aiutare il prossimo, specie se in difficoltà

chandelle [šɑ̃dɛl] féminin lojeva sveča; oporni ali nosilni steber; navpičen dvig, polet (letala, žoge); populaire svečka pod nosom; populaire policist, vojak

chandelle de glace ledena sveča
chandelle romaine raketa
à chaque saint sa chandelle čast, komur čast
la chandelle brûle sveča gori, figuré čas pritiska
se brûler à la chandelle (figuré) opeči si prste
brûler la chandelle par les deux bouts (figuré) denar skoz okno metati; trošiti, zapravljati svoje moči
devoir une fière, une belle chandelle à quelqu'un (familier) biti komu veliko zahvalo dolžan
monter en chandelle (letalo, žoga) zleteti, dvigniti se navpično v zrak
une chandelle lui pend au nez svečka mu visi pod nosom
tenir la chandelle (figuré) kot ustrežljiv tretji pomagati pri ljubezenski dogodivščini
travailler à la chandelle delati pri sveči
le jeu n'en vaut pas la chandelle to ni vredno truda, se ne izplača
en voir trente-six chandelles vse zvezde videti (od udarca)
(populaire) les économies de bouts de chandelle varčevanje pri majhnih stvareh in brez haska

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

commūnūcō -āre -āvī -ātum (commūnis)

I. trans.

1. narediti kaj skupno, kaj združiti (združevati), zložiti (zlagati), skladati: Suet., desinant suam causam cum Chrysogono communicare Ci., consilia cum finitimis c. C. vleči (potegniti) s sosedi, pecunias ex suis bonis cum dotibus communicant C. denar iz svojega imetja združujejo z doto (v skupno premoženje), iudicia cum equestri ordine communicata erant Ci. so bila skupna, qui cum altero rem communicavit Ci. je stopil v skupnost, socii putandi sunt, quos inter res communicata est Ci., c. concordiam cum aliquo Val. Max. spraviti se s kom, liberos cum aliquo Cu. skupaj imeti; occ. da(ja)ti, podeliti (podeljevati): neque honos ullus communicatur C., victus communicatur C.

2. deliti kaj s kom, deležnega narediti koga česa, priznati komu kaj, (so)deležen biti česa, (so)udeležiti (-udeleževati) se česa: Ter., Cu., Q., communices hanc mecum meam provinciam Pl., c. praemium cum aliquo C., gloriam cum legionibus C., consilium cum aliquo C., S. ali consilia c. C. ali consilium inter se c. L. (skupno) posvetovati se o … , c. rationes belli gerendi C., cum de societate multa inter se communicarent Ci., c. res adversas Ci. prenašati pomagati, laborem Plin., labores et discrimina T.; v pass. poleg cum aliquo tudi z dat. commodi: id aut ereptum illis est aut certe nobis cum illis communicatum Ci. ali pa morajo z nami deliti, quae (crimina) cum his civitatibus C. Verri communicata sunt Ci. v katera so bile te države zapletene v prid G. Veru, sibi communicatum cum illo imperium L. da je z onim delil vrhovno poveljstvo; redk. (v act.) z abl. rei: communicabo te semper mensā meā Pl.

3. pren.
a) z acc. personae koga poniž(ev)ati: aliquem Tert., Aug.
b) c. se alicui občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom: se honestiori c. Vulg.

4. brez obj. posvetovati se, sporazume(va)ti se, dogovoriti (dogovarjati) se, razgovarjati se s kom o čem: Habitus statim cum Baebio communicat Ci., Claudium tecum communicasse dicis Ci., quibuscum communicare de maximis rebus consuerat C., cum collega se communicaturum respondit L.; s finalnim stavkom: ille cum Cotta saucio communicat, … pugnā ut excedant C. —

II. intr.
a) občevati s kom, družiti se s kom, pajdašiti se s kom; s cum: tecum Sen. rh., cum peregrinis Iust.; v cerkveni latinščini z dat. personae: malis Aug., homini indocto Vulg.
b) z dat. rei: (u)deležiti se česa: peccatis alienis Eccl., altari Aug. sveto obhajilo prejemati. — Soobl. dep. commūnicor -āri -ātus sum deliti kaj s kom, kaj skupnega s kom imeti, udeležen biti: cum quibus spem integram communicati non sint L.

consejo moški spol nasvet, svet, posvetovanje; sklep; rotovž

consejo académico akademski senat
consejo de Estado državni svet
consejo de guerra vojni svet; vojno sodišče
Consejo de Ministros ministrski svet; seja ministrskega sveta
dar consejo dati (na)svet
dar el consejo y el vencejo z besedo in dejanjem pomagati
entrar en consejo posvetovati se
pedir consejo a alg. vprašati koga za svet
tomar consejo de uno pri kom nasveta iskati
quien no oye consejo, no llega a viejo komur ni do nasveta, temu ni pomoči

cōnsilium -iī, n (cōnsulere) svèt, nasvet, in to:

I. act.

1. posvetovanje, posvet: Ter., Sen. ph., Q., consulta sunt (so pri kraju) consilia Pl., consilia arcana, nocturna S., consilium est de re L., consilium summis de rebus habebant V., habere consilia principum domi L., in (med) consilio pronuntiat Pompeium venturum C., aliquem ali aliquid habere in consilio L., Cu. idr. koga ali kaj za svet vprašati, svoj sklep podvreči komu, čemu, uravnati po kom, po čem, ad consilium rem deffere Ci., C. spraviti v posvetovanje, vzeti na razgovor, consiliis interesse Ci., L. udeleževati se posvetovanj, quasi vero consilii res sit C. kakor da bi bilo dopustno posvetovati se o stvari, res est magni consilii Ci. o stvari je treba resnega posvetovanja, id arbitrium negavit sui consilii esse N., aliquem adhibere ad consilium Ci. ali consilio C. vzeti (jemati) koga k posvetu, posvetovati se s kom, dare aliquem alicui in consilium N. za posvetovalca; occ.
a) uradno ali sodno posvetovanje, seja: c. publicum Ci., L. državni svèt, senatova seja, in consilium eunt (iudices) Ci. ali itur in consilium Ci. gredo posvetovat se, (praetor iudices) in consilium mittit Ci. pokliče (sodnike) na posvet, venisse in consilium publicae quaestionis Ci., viros primarios civitatis multos in consilium advocare Ci., adesse in consilio Ci.
b) vojaško posvetovanje, vojaški (vojni) svèt: neque consilii habendi neque arma capiendi spatium datur L., consilium habere de Histrico bello L.

2. met. svèt = posvetovalna skupščina, svetništvo, (svetni) zbor, svétniki (consilium je posvetujoči se zbor, concilium pa poslušajoči zbor): consilium amicorum habere N., advocari in consilia amicorum Q., amicos in consilium rogare Sen. ph., c. propinquorum L. družinski, rodbinski svèt, c. bonorum atque sapientum Q.; (o senatu): senatum, id est orbis terrae consilium delere gestit Ci., summo consilio orbis terrae (= senatui) consilium (preudarnost) defuisse Ci., ita magistratus annuos creaverunt, ut consilium senatūs rei publicae praeponerent sempiternum Ci., orbis terrae sanctissimum gravissimumque consilium Ci., consilia semestria Suet. ožji senatovi odbori, senatova poverjeništva, c. sanctius L. ožji odbor kartaginskega starešinstva in etolske zaveze; o sodnih zborih (zbornih sodiščih): ex senatu in hoc consilium delecti estis Ci., de uno reo consilium cogitur Q. se skliče, consilium vocare V. ali advocare, convocare Ci., C., L., eorum consilium habere S., c. dimittere Ci., princeps consilii N., ex consilii sententia N., cognitā consilii voluntate N., rem ad consilium referre N., c. sanctissimum Val. Max. (o areopagu); o odboru sodniškega zbora centumvirov, razdeljenega na štiri odbore (starešinstva in senate), ki so razsojali bodisi posamič o raznih pravdah bodisi na skupnih sejah o posamezni pomembni pravdi: sedebant centum et octoginta iudices; tot enim quattuor consiliis colliguntur Plin. iun., omnibus non solum consiliis, sed etiam sententiis superior discessit Val. Max.; o drugih svetnih zborih: c. regium L. kraljevi (= kraljevi svetovalci), c. bellicum Ci. ali castrense, militare L. vojni svèt; occ.
a) kakemu rimskemu kralju kot sodniku ali kakemu višjemu oblastniku (pretorju) pridani svet, pridani svetovalci: cognitiones capitalium rerum sine consiliis per se solus exercebat (rex Tarquinius Superbus) L., cum consilio causam Mamertinorum cognoscere Ci. (o pretorju), de Caesaris actis cum consilio cognoscere Ci.
b) vojni svèt, vojaško sodišče: convocato consilio omniumque ordinum ad id consilium adhibitis centurionibus vehementer eos incusavit C., consilium habere (imeti) C., S., consurgitur ex consilio C. zapustijo vojni svèt, pro (pred) consilio S.

3. premišljenost, preudarnost, razsodnost, pamet, razumnost: simul consilium cum re amisisti? Ter. ali si izgubil glavo? magnitudo cum animi tum etiam ingenii atque consilii Ci., consilium par magnitudini animi Cu., consilii plenus Pl., Ci., N., vir et consilii magni et virtutis C., mulier imbecilli consilii Ci., consilio valere Ci., aetate et consilio ceteris anteire S., maiore studio quam consilio L. z večjo vnemo kakor preudarnostjo, quae res nec modum habet neque consilium H., vis consilii expers mole ruit suā H. sila brez pameti, consiliique inopes et stultos excutis ignes O. (o slepi ljubezni), consilii satis est in me mihi O.; kot ἕν διὰ δυοῖν: ratio et consilium C. previdno preračunavanje.

II. pass.

1. na posvetovanju sprejeti sklep, odlok, odredba, ukrep: consilii auctor, consilii socius L., consilia clandestina C. skrivna kovarstva, consilia (con)coquere L. spletkariti, consilium capere Ci., C., N. ali consilium inire Ci., C., N., L. skleniti, in consilio permanere C., consilio desistere C., consilia detegere, patefacere Ci., patēre consilia tua non sentis? Ci.; v loc.: certus (incertus) consilii L., Cu. trden (omahljiv) v sklepih; s subjektnim gen.: sive casu, sive consilio deorum C. po sklepu (volji) bogov, Gallorum subita consilia C., ipsorum esse consilium C. da jim je sklepati, superioris temporis consilia C. poprejšnji sklepi; subjektni gen. je nadomeščen z adj. ali svojilnim zaimkom: communi consilio C., privato consilio Ci., C. po svojem sklepu, na svojo roko, id suo privato, non publico fecit consilio N. po lastnem sklepu, ne na državni odlok (na senatov sklep), quid sui consilii sit C. kaj da je sklenil, consilii sui te certam facit O., consilia domestica T. kabinetni odloki; z objektnim gen.: consilia profectionis C. sklep, da odpotuje, consilium fugae Cu., consilia caedis adversum imperatorem T. naklepi na … življenje, consilium urbanum Ci. sklep notranje (domače) politike, belli pacisque consilia L. zunanja in notranja politika; z gen. gerundivi ali gerundii: inire consilium senatus interficiendi Ci. ali Caesaris interficiendi Vell., belli renovandi consilium capere C., consilium mittendi Hannibalis L., occidendi te consilium inivimus Cu., haesitare inter revertendi fugiendique consilium Cu.; nam. tega s finalnim stavkom: consilium cepi, ut, antequam luceret, exirem Ci. ep., capit consilium, ut nocte Indebili obviam iret L., ea uti acceptā mercede deseram, non est consilium S.; z inf.: c. non adesse Ci., consilium ceperunt ex urbe profugere C., iniit consilia reges Lacedaemoniorum tollere N., consilium erat hiemando bellum continuare L.; z odvisnim vprašanjem: consilia inibat, quemadmodum ab Gergovia discederet C.; occ.
a) načrt, namen, namera, nakana, naklep: rem publicam consilio quodam regere Ci. po gotovem načelu, eodem uti consilio C. ravnati se po istem načrtu, his consiliis uti iisdem Ci.; pogosto v abl.: quo consilio C. s kakšnim namenom, sine consilio C. brez namena, hoc consilio, ut montium altitudine tegerentur N., eo (hoc) consilio, ut (ne) … Ci., C.; tudi samo consilio = namenoma, nalašč: si consilio id fecisset Ci., pars forte, pars consilio oblati L., consilio hanc omnes animisque volentibus urbem adferimur V., qui casu peccat, qui consilio est nocens Ph.
b) voj. zvit vojni načrt, vojna zvijača, vojna prevara: consilium imperatorium Ci. ali consilium imperatoriae artis Val. Max.; brez določila: tali consilio proditores perculit N., victus est consilio Themistoclis N., c. fallax L., nostrorum militum virtuti consilia cuiusque modi Gallorum occurrebant C., non sunt mihi Marte secundi; consiliis cessere meis O.

2. svèt = nasvèt: consilia recta Ter., c. prava Ph., consilium fidele Cu. dan iz zvestobe, Alcibiadis consilio et auctoritate N., quid mei consilii est? C. kaj je moj nasvet? hoc fecit de eius consilio C. na njegov nasvet, iuvare consilio et re (operā) Pl., Ter. pomagati z besedo in dejanjem, tako tudi: eum aut consilio aut re adiuvare Ci. ali quae consilioque manuque utiliter feci O.; consilium dare Ci., C. svetovati, ab eo consilium petere Ci. za svet ga vprašati, inops consilii L., O. brez nasveta, ne vedoč si pomagati, orba consilio auxilioque res Gabina L., egere consilio Ci., suo consilio uti C. ravnati po svoji glavi, alicuius consilium sequi L. ravnati se po nasvetu koga, consilium spernere Cu.; pesn. met. svetovalec: ille ferox hortator pugnae consiliumque fuit O.; o ženskah = svetovalka: illa (Egeria) Numae coniunx consiliumque fuit O., per socias Clymenen Aethramque loquamur, quae mihi sunt comites consiliumque duae O.

contendō -ere -tendī -tentum

I.

1. trans. spe(nja)ti; le pren. vzporediti (vzporejati), primerjati: leges Ci., si … causas ipsas, quae inter se confligunt, contendere velimus Ci., c. vetera et praesentia T., suam quaeque (femina) nobilitatem, formam, … contendere T. je postavila v primero; večinoma s cum: vitam suam Atticam cum istac rusticana Caecil. fr., quidquid tu contra dixeris, id cum defensione nostra contendito; ita facillime causa Sex. Roscii cum tua conferetur Ci., annales nostros cum scriptura eorum contendere, qui … T.; redk. z ad: ut vim contendas tuam ad maiestatem viri Acc. ap. Non.; pesn. z dat. (čemu, komu): Sidonio ostro Aquinatem fucum H., me Frontoni Aus.; v posameznih primerih je primerjani predmet le naznačen: age nunc contende alterum genus philotheoron Varr. ap. Non., ali pa si ga je treba predstavljati: c. anulum Pl. ap. Non.

2. intr. sprijeti se s kom = meriti se, kosati se, poganjati se, tekmovati, boriti se, bojevati se s kom: turpe contendere erat, sed cedere visum turpius O., non tam turpe fuit vinci, quam contendisse decorum est O., pinxit et Antigonen ausam contendere quondam cum magni consorte Iovis O.; (o boju z orožjem): armis cum aliquo, contra populum Romanum armis, parvulis proeliis cum nostris, cum Sequanis bello, summis copiis cum aliquo C., nostri imperatores cum illo rege contenderunt C., ita se a maioribus didicisse, ut magis virtute quam dolo contenderent C., proelio equestri inter duas acies contendebatur C. bil se je … boj med …, c. cum victore C., H., Plin. iun., cum barbaro N., inimicā mente N., cum magnis legionibus parvā manu S., proelio uno cum Latino Volscoque L., contra Paridem V., contra saevum monstrum Cat., contra alicuius copias Auct. b. Afr., pro vitulis contra leones Ci. (o bikih), caeco Marte V., de regno aequo Marte Cu., adversus vires hostium, non adversus calamitates Iust.; (o tekmovalnih bojih): contendunt ludo et fulvā luctantur harenā V., c. cursu V., O. ali pedibus cum aliquo O. teči, v teku tekmovati, inter coaequales aut equo aut cursu aut viribus Iust. kosati se (tekmovati) z vrstniki ali v dirki ali v teku ali v merjenju moči, quoad stans complecti posset atque contendere N. v rokoborbi meriti se; pren.
a) (o politični tekmi): c. cum aliquo de principatu, cum Agesilao de honore regni N., de potentatu inter se multos annos C., de locis C. tekmujoč poganjati se za odlična mesta (častne službe), gratiā cum libenter pro homine …, tum acriter contra factionem et potentiam paucorum Hirt. boriti se.
b) (o besednem boju) prerekati se, spreti se, prepirati se, pričkati se, sporeči se, pregovarjati se: fictis verbis O., cum Libone de mittendis legatis C., non contendam ego adversus te (s teboj) Antonius in Ci. ep.; z notranjim obj.: nec cum Appio, … quod contenderent, fuit L. o čemer bi se mogli prerekati; poseb. pred sodiščem boriti se, pregovarjati se, pravdati se: c. inimicissime atque infestissime Ci., si contra verbis et litteris et, ut dici solet, summo iure contenditur Ci., cum aliquo c. iurgio, interdicto Ci., sacramento c. cum aliquo Ci., Val. Max. (gl. sacrāmentum), c. de bonis alicuius, cum improbissimis heredibus de paternis bonis apud centumviros Val. Max., translatio non habet quaestionem, de qua contendit orator, sed propter quam contendit Q., de his lite contenditur Q.; z notranjim obj.: tamenne vereris, ut possis haec contra Hortensium contendere? Ci. tudi v tem meriti se s Hortenzijem.
c) pri dražbi tekmovati = drug drugega prehite(va)ti, nabijati si (ceno), dražíti: is liceri non destitit; illi, quoad videbatur ferri aliquo modo posse, contenderunt Ci.
č) (o vsakem drugem tekmovanju z duševnimi ali telesnimi močmi) tekmovati s čim, meriti se s čim, boriti se s čim, proti čemu, zoper kaj, upirati se čemu: patĕre igitur rationem meam cum tua ratione contendere Ci., quis enim erat, qui non videret humanitatem cum dignitate … contendere? Ci., in hac causa improbitas et gratia cum inopia et veritate contendit Ci., c. contra vim gravitatemque morbi Ci., neque inter se contendant viribus (animae) Lucr.; z notranjim obj.: sic … est faciendum, ut contra universam naturam nihil contendamus Ci. da se v nobeni stvari ne upiramo … naravi; pesn. z dat. meriti se, tekmovati s kom: quid enim contendat hirundo cycnis …? Lucr., primo contendis Homero Pr., seu tibi Pindaricis animus contendere plectris sive … Stat., c. Latio Cl.; brez dat.: haec memini, et victum frustra contendere Thyrsim V.

II.

1. napenjajoč skrčiti (skrčevati), nape(nja)ti, naleči (nalegati) npr. lok, mišnico, nategniti, zategniti, raztegniti (raztegovati): muscipula contenta Luc. ap. Non., c. arcum V., contentus arcus O., c. vincla V., tormenta telorum contenta atque adducta vehementer Ci., navim contendens funibus C. k sebi vlekoč, sua perpetuo c. ilia risu O., membra in diversa (na razne strani) Cels.; pesn. (enalaga) puščice, kopja s česa napetega nameriti (namerjati), uperiti (uperjati), pognati (poganjati), spustiti (spuščati), (za)degati: arcu contenta parato tela tenens (= arcu contento parata tela) V. držeč na napetem loku za strel pripravljeno puščico, nervo equino contendere telum (= contento nervo equino emittere telum) V., sagittas c. nervo Sil.; podobno: aërias telum contendere in auras V., non ut tela tamen, non ut contenderet arcum V., contenta tela Lucan.; celo: inde Mago (dat.) procul infensam contenderat hastam V. je bil na Maga zadegal … kopje; occ.
a) (strune) ub(i)rati: in fidibus pluribus, si nulla earum ita contenta nervis sit, ut … Ci.
b) most razpeti = mostiti: Hellesponto pontem contendit in alto Enn. ap. Varr. most je razpel čez … Helespont.

2. pren. nape(nja)ti, napreti (napirati): onus dignum, in quo omnes nervos contenderem Ci., c. summas vires de palma (za nagrado zmage) Lucr. (o konju), c. se Lucr. (o očeh), quo se contendit dira lubido Lucr., c. animum tales in curas O.; s finalnim stavkom: contendit omnes nervos Chrysippus, ut persuadeat Ci., omnes tuos nervos in eo contendas, ne quid mihi … temporis prorogetur Ci. ep.; pren.: ad hunc alii cursum contendere iussi V. ravnati se po njegovem zgledu, mens contenta exsiliis (dat.) O. ves v mislih na pregnanstvo.

III. intr.

1. nape(nja)ti se, nape(nja)ti vse moči (žile), napreti (napirati) moči, ubadati se, truditi se, prizadevati si: c. lateribus aut clamore Ci., voce Cels., multis funibus C., vi C. silo uporabljati, s silo pomagati si, s silo doseči kaj; z inf.: iter a Vibone Brundisium terrā petere contendi Ci., Bibracte ire contendit, fugā salutem petere contendunt C., quae proxima litora, cursu contendunt petere V., dum ad cacumen pervenire contendis Cu.; s finalnim stavkom: quantum potero, voce contendam, ut populus hoc Romanus exaudiat Ci., contendere debet quam maxime possit, ut vincat Ci., remis contendit, ut eam partem insulae caperet C. vesla na vso moč, da bi …; occ.
a) z notranjim obj.: rectā plateā cursum huc c. suom Pl., nocte unā tantum itineris c. Ci. toliko poti opraviti.
b) z označeno smerjo = z naporom, na vso moč kam hiteti, hitro kam priti (dospeti) hoteti, hitro kam odriniti, kam odhiteti: inde ad Amanum Ci. ep., Lacedaemonem N., per ea loca N. z naporom marširati, quo contenderat, pervenit N., c. ad hostes, ad hostium castra, ad Rhenum finesque Germanorum, ad occupandum Vesontionem, in Italiam maximis itineribus, huc magno cursu, domum C., equo admisso Teanum Val. Max., per Armeniam in hostes Aur.; pren.: si potuissemus, quo contendimus, pervenire Ci., c. ad summam laudem gloriamque, ad ea rectis studiis Ci. ali ad victoriam Auct. b. Hisp. prizadevati si za, poganjati se za …, ad salutem C. rešiti se poskušati.

2. pren.
a) truditi se, prizadevati si, poganjati se za kaj, težiti, stremeti za čim, doseči kaj hoteti; abs.: c. dolis et fallaciis S. zvijačno in zahrbtno ravnati, illos quidem contendere, eniti, hos quiescere, remitti Plin. iun.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): eadem c. in tribunatu Ci. za isto se poganjati, tantum c. in re publica, quantum probare civibus tuis possis Ci., (Caesar) id (za to) sibi contendendum … existimabat C.; za koga? s pro: contendebat gratiā pro illo homine Hirt.; z inf.: omnibus precibus petere contendit, ut … C.; večinoma s finalnim stavkom: ob eam causam contendi, ut plura dicerem Ci., contendebat, ne a rebus gestis eius decederet Iust.
b) occ. α) silno (na vse pretege, na vso moč, živo) zahtevati, tiščati v koga, pritiskati na koga, siliti v kaj, ne odstopati od česa; abs.: a quo facile, si contenderis, impetrare possis, ut … Q. Ci., unum instare de indutiis vehementissimeque contendere C., cum … illi pertinaciter contenderent Suet.; z obj. v acc.: honores Varr. fr., neque ego nunc hoc contendo Ci. ep.; v pass.: hic magistratus a populo … contenditur Ci.; poleg obj. z a(b): nihil ab ipso invito c. Ci., hoc a te ita contendo, ut in eo fortunas meas positas putem Ci. ep. to zahtevam od tebe tako resno zato, ker menim, da …; z de: c. a magistris e proferendo die Ci. ep.; večinoma s finalnim stavkom: contendit a Pythio, ut venderet Ci. je pritiskal na Pitija, da bi prodal, (Aedui) contendunt, ut ipsis summa imperii tradatur C., Caesar … a militibus contendit, ne … negotii gerendi facultatem dimitterent C., se id contendere, ne ea enuntiarentur C.; redk. z inf.: neque ego nunc hoc contendo, … mutare animum Ci. ep. ali z ACI: qui a Caesare dimittendos (esse) exercitus contendebant Vell. β) (stanovitno, neomajno) trditi, zatrjevati, zagotavljati; z ACI: Vell., Q., Plin. iun., contendere et dicere solebat eum esse beatum Ci., apud eos (ephoros) contendit falsa iis esse delata N., contendentibus numquam eam urbem fuisse ex Triphylia L., contendat laqueo collum (me) pressisse paternum H., cornua, quae contendere possis facta (esse) manu O.; s predhodno determinacijo: hoc contendo, me tibi ipsi adversario … rationem … redditurum Ci., illud alterum pro me maioribusque meis contendere ausim, nihil nos … scientes fecisse L.; abs. (kot vrinek): ut Asclepiades contendit Cels. — Od tod adj. pt. pf. contentus 3, adv. -ē

1. napet, nategnjen, tog: qui iam contento, iam laxo fune laborat H., contento poplite miror proelia rubrica picta H. z napetim podkolenjem = stoječ na prstih.

2. pren.
a) napet: onera contentis corporibus facilius feruntur, remissis opprimunt Ci., contentā voce atrociter dicere et summissā leniter Ci.; contentissimā voce clamitans Ap., (boves) contentā cervice trahunt stridentia plaustra V., oculorum acies contenta Lucr., contentis oculis persequi aliquem Suet. z uprtimi očmi, quo (plaga) est missa contentius Ci., contentissime clamitare Ap.
b) duševno napet, vnet, goreč, prizadeven, zavzet: ad tribunatum contento studio cursuque veniamus Ci., contente pro se dicere Ci., in ea ratione fuit contenta magis mens Lucr., feritate contentior Amm., comoedias curiose atque contente lectitare Gell., ornamentis isdem uti fere licebit alias contentius, alias summissius Ci.

corcho moški spol pluta, probkovina; skorja (zamašek, sandala, podloga) iz plute; panj

corcho aglomerado stisnjena pluta
cabeza de corcho (fig) prazna glava
plantilla de corcho vložek iz plute (za čevlje)
tapón de corcho zamašek iz plute
flotar como el corcho en agua (fig) znati si pomagati v vsakem položaju
nadar sin corchos (fig) sam si znati pomagati
¡quieto el corcho! ničesar se ne dotakniti!
hacer el corcho (Či) nenadoma ven planiti (kot zamašek iz steklenice)

cornadillo moški spol

poner su cornadillo po svojih močeh pomagati

côté [kote] masculin bok, stran; smer; mathématiques stranica, krak (kota); (rodoslovje) linija; stransko delo, stranski dohodek

à côté de zraven, poleg; v primeri z, na isti stopnji z
à côté de ça poleg tega
de côté na stran, ob stran(i); poševno, postrani
de côté et d'autre sem in tja
à côté ob strani, zraven
aux côtés de ob strani, poleg, zraven
de ce côté na tej strani; v tem pogledu
de chaque côté na obeh straneh
de l'autre côté na drugo stran, na drugi strani
de mon côté z moje strani, na moji strani
de tous côtés z vseh strani, vsepovsod
d'un côté, d'autre côté z ene, z druge strani
du côté de (blizu) pri, v smeri k, proti; familier glede na, z ozirom na
d'un côté (typographie) enostranski
côté (de l') envers, (de l') endroit narobe, prava stran (blaga)
pièce féminin de côté sosedna soba
point masculin de côté (médecine) zbadanje v boku
regard masculin de côté pogled od strani, postrani
courir de tous côtés tekati sem in tja
donner à côté (figuré) zgrešiti svoj cilj
être aux côtés de quelqu'un biti ob kom, komu ob strani, pomagati komu
être du côté du manche držati z močnejšim
être sur le côté biti bolan, biti v stiski
laisser de côté pustiti ob strani, opustiti, zanemarjati
marcher sur le côté droit de la route hoditi po desni strani ceste
mettre de côté dati na stran, varčevati, (pri)hraniti
mettre sur le côté poševno postaviti; familier zrušiti na tla, pobiti (osebo), izprazniti (steklenico)
passer à côté iti mimo, izogniti se (vprašanju)
prendre quelque chose par le bon côté vzeti kaj z dobre strani, z optimizmom
se ranger du côté de quelqu'un postaviti se na stran kake osebe
regarder de côté od strani, postrani pogledati

coude [kud] masculin komolec; figuré koleno (cevi); krivina, zavoj, ovinek

coude à coude z ramo ob rami
un coude à coude fraternel bratska solidarnost, medsebojna pomoč
coude de la rivière rečni zavoj
huile féminin de coude (figuré) energija
sentiment masculin du coude à coude složnost, čut za skupnost, stanovska zavest
donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude suniti, dregniti koga s komolcem
se fourrer le doigt dans l'œil jusqu'au coude (figuré) pošteno se zmotiti
jouer des coudes preriniti se, delati si pot, pomagati si s komolci, figuré uporabljati komolce
lever, hausser le coude (populaire) popivati; veliko, rad ga piti
il ne se mouche pas du coude (figuré) on ni na glavo padel; on ima dovolj denarja; on je domišljav, zahteven
se serrer, se tenir les coudes (figuré) tesno se stisniti, solidarno si pomagati
travailler coude à coude složno, solidarno delati

countenance¹ [káuntinəns] samostalnik
zadržanje; pojava, zunanjost, lice; zadržanost; opora
figurativno podpora; odobravanje, naklonjenost; duševni mir

to change one's countenance spremeniti izraz obraza, prebledeti
to keep one's countenance premagovati se, ne se smejati
to give (ali lend) countenance pomagati komu, bodriti ga
to put out of countenance zmesti, zbegati, osramotiti
to keep in countenance bodriti, podpirati
in countenance zbran, nemoten
to stare out of countenance s pogledom zbegati
to lose countenance vznemiriti se, izbruhniti
the knight of woeful countenance vitez žalostne postave

coup [ku] masculin udarec, sunek, mah; zabod; strel; met; pok; poteza; požirek; rana, poškodba; technique dvig

à coups de s pomočjo, s
à ce coup, ce coup-ci, pour ce coup (za) to pot
à coup sûr (prav) gotovo, zanesljivo, nedvomno
à tout coup, à tous les coups vsakikrat, ob vsaki priliki
un autre coup drugič, drugikrat
au coup de midi točno opoldne
après coup pozneje, (ko je že) prepozno
du coup na to, zaradi tega, zato
de même coup obenem, istočasno, hkrati
par à-coups sunkoma
pour le coup, pour un coup to pot, enkrat
sans coup férir brez (vsakega) boja
sous le coup de pod učinkom, pod grožnjo
coup sur coup nepretrgano
sur le coup takoj
tout à coup nenadoma
(tout) d'un coup naenkrat
coup sur coup mah na mah, hitro zaporedoma
coup d'air prehlad
coup bas globok udarec (pri boksanju)
coups pluriel de bâtons batine
coup blanc, tiré en l'air strašilni strel
coup bleu modrica (na telesu)
coup de bonheur, du ciel sreča, srečen slučaj
coup au but polni zadetek
coup de chance srečen slučaj
coup de chien (marine) nenaden vihar, figuré nenaden, neprijeten dogodek
coup de couteau, d'épingle zbod z nožem, z iglo, z buciko
coup de dent ugriz
coup de désespoir obupanost
coup double (figuré) dve muhi z enim udarcem
coup d'épée dans l'eau (figuré) brezuspešno delo, udarec v vodo
coup dur hud, težak udarec; težavna stvar
coup d'eau vdor vode
coup d'éclat pozornost vzbujajoče dejanje
coup d'envoi (sport) prvi, začetni udarec
coup d'essai prvi, poskusni strel
coup d'Etat državni prevrat
coup de feu strel
coup de fil (familier) telefoniranje
coup de force nasilen prevrat, puč
coup de fortune srečen slučaj; udarec usode
coup de foudre, de tonnerre udarec strele, figuré strela iz jasnega, ljubezen na prvi pogled
coup de fouet udarec, pok z bičem, figuré spodbuda
coup franc (sport) prosti strel
coup de fusil strel iz puške, figuré, familier oderuška cena
coup de grâce milostni, smrtni sunek (zabod)
coup de grisou (minéralogie, mines) treskav zrak
coup de main (militaire) spreten napad z majhnim številom ljudi; familier pomoč
coup de maître mojstrska poteza
coup de mer butanje valov
coup monté skriven dogovor
coup d'œil bežen pogled, figuré pregled
coup de patte žaljiva, jedka beseda ali opazka
coup du père François izdajalsko dejanje ali zvijača
coup de pied brca
coup de pied de l'âne podla žalitev osebe, ki se ne more braniti
coup de pierre lučaj kamna
coup de pinceau poteza s čopičem
coup de poing udarec s pestjo
faire le coup de poing aktivno poseči v pretep
coup de pouce majhna, skromna pomoč
coup de sang možganska kap, izliv krvi; figuré, familier napad besnosti, pobesnelost
coup de sifflet žvižg
coup de soleil sončarica
coup de sonde poskus na slepo
coup de sonnette zvonjenje (zvonca)
coup du sort udarec usode
coup de téléphone telefoniranje, telefonada
coup de tête nepremišljeno dejanje ali sklep
coup de théâtre (théâtre) presenetljiv preobrat; presenetljiv dogodek
coup de torchon (figuré) pretep, metež
coup de vent piš, sunek vetra
cheveux masculin pluriel en coup de vent zmršeni lasje
échec et mat en trois coups šah in mat v treh potezah
un sale coup à quelqu'un hud udarec, nepošteno dejanje do koga
donner un coup à quelqu'un pretresti koga
donner un coup de balai, de brosse, de peigne à quelque chose malo pomesti, oščetkati, počesati kaj
avoir un coup dans le nez (populaire) biti več ali manj pijan
donner un coup de chapeau à quelqu'un komu se odkriti, izraziti mu spoštovanje
donner un coup de main, d'épaule à quelqu'un pomagati komu
donner un coup de téléphone poklicati po telefonu
donner un coup de trompe (automobilisme) dati znak s trobljo, hupo
être dans le coup biti udeležen pri kakšni stvari, vedeti za tajnost
être aux cent coups biti osupel, zbegan, razburjen
faire les quatre cents coups razuzdano živeti
faire d'une pierre deux coups pobiti dve muhi z enim udarcem
jeter un coup d'œil malo pogledati
monter le coup à quelqu'un prelisičiti, prevarati koga
manquer son coup ne uspeti, spodleteti v svojem naklepu, načrtu
porter un coup sévère à quelqu'un prizadeti hud udarec komu
en mettre un coup (familier) podvojiti vnemo, zelo se truditi
prendre un coup de vieux nenadoma se postarati
mourir sur le coup takoj, na mestu umreti
en prendre un coup (familier) dobiti poškodbo
j'en ai pris un coup to me je prizadelo, zabolelo
réussir un beau coup lep uspeh imeti, dobro uspeti
tenir le coup vzdržati, vztrajati
valoir le coup biti vreden truda
en venir aux coups spoprijeti se, spopasti se

coupure [kupür] féminin urez; prelom; zareza; grapa; militaire jarek; odvodni jarek; bankovec; časopisni izrezek; théâtre krajšanje, črtanje

él téléphonie, télégraphie, télévision prekinitev; izključitev; militaire odsek, sektor
coupure de dix francs bankovec za deset frankov
il y aura une coupure de deux heures à trois heures tok bo prekinjen od druge do tretje ure
(populaire) connaître la coupure znati si pomagati

coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
coûter peu biti cenen
ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
(familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak

crachat [kraša] masculin pljunek; figuré, populaire kolajna, red; (figuré)

se noyer dans un crachat, dans son propre crachat biti zelo neroden, spotakniti se pred najmanjšo težavo, ne si znati pomagati

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.