Franja

ricevitore

A) m

1. prejemnik:
ricevitore delle imposte davkar
ricevitore della lotteria loterist

2. mont. (ingabbiatore) delavec pri izvažalni kletki

3. tisk (levafogli, levafoglio) izlagalec pol; izlagalnik

4. elektr. sprejemnik:
ricevitore radar radarski sprejemnik
ricevitore radioelettrico radijski sprejemnik
ricevitore telegrafico telegrafski sprejemnik
ricevitore telefonico telefonska slušalka

B) agg. (f -trice) sprejemen

sancochar na pol skuhati (meso)

sancocho moški spol na pol skuhano meso; mešano meso; ameriška španščina zajtrk iz juke, mesa itd.

saucius 3 ranjen, poškodovan: VARR. AP. NON., C., V. idr., graviter CI., CU., SUET., leviter CI., CU., SEN. PH., bracchia saucia facere acu O. raniti; z gr. acc.: leo saucius vulnere pectus V. ranjen na prsih, ranjen v prsi, sat saucia pectus TIB. (o Beloni), saucius ense latus PR.; prim.: et iam vulgatum actis quoque (kar je običajno tudi že v prozi): „saucius pectus“ Q.; subst. sauciī -ōrum, m ranjenci, poškodovanci: CI., C., S. idr.

2. metaf.
a) (o stvareh) (p)oškodovan: CL., securi saucia trabs O., mālus celeri saucius Africo H., vites sauciae PLIN., glacies saucia sole O. raztopljen, kopneč, saucia vena mero MART. prevzeta, prežeta, alvus lubrico fluxu saucia AP. oslabljen, fauces diutina fame sauciae AP. prevzeta, prizadeta, purpurei coma saucia Nisi STAT.; (o zemlji) razrita, razorana: tellus saucia vomeribus O.
b) (o živih bitjih) α) zaradi pogostih ran, od bolezni idr. oslabljen, ošibljen, šibek (šibak), prizadet, bolan, prevzet, napaden, zdelan: AMM., gladiatori illi confecto et saucio CI., fato gere saucia morem PR. bolna, mulier diutino viscerum situ saucia AP.; z gen.: fatigationis hesternae saucius AP. ves zdelan od včerajšnjega potovanja. β) od lakote (gladu) prevzet = lačen, gladen, prestradan, sestradan: belua male saucia SIL. γ) od vina prevzet = opit, pijan: Galli hesterno mero saucii IUST., saucios per noctem opprimit IUST., saucia Terpsichore MART., Daphne AP. δ) (o zatožencu) že na pol poražen = že na pol obsojen: de repetundis saucius CAELIUS IN CI. EP. ε) duševno ranjen = razžaljen, užaljen, užaloščen, žalosten, otožen, (o)zlovoljen, nerazpoložen, vznejevoljen, vznemirjen, zaskrbljen: CL. idr., saucium eius animum insedisse CI. EP., Iuno saucia dictis STAT., exstat nemo saucius ore meo O., saucius dolore PRUD.; z gen.: Psyche aegra corporis, animi saucia AP., clientes saucii famae et salutis AUS.; poseb. ranjen, bolan od ljubezni: Medea animo aegro, amore saevo saucia ENN. AP. CI., ENN. AP. CORN., regina gravi iamdudum saucia curā (= amore) V., et a nostro saucius igne fuit O., vir Pieria pellice (= amore Pieriae pellicis) saucius H., iaceo dum saucius TIB., mens ... saucia amore LUCR.

sciolus -ī, m (demin. scius) polovičar v znanju, na pol znalec, na pol vedež, površen vsevednež, na pol učenjak, psevdoučenjak, lažiučenjak, kvaziučenjak, učenjakar: ARN., HIER.

sechseinhalb šest in pol

sē-lībra -ae, f (skrč. iz *sēmi-lībra) pol funta: CA., VARR., PLIN., MART. (ki meri sĕlībra), farris L.

sēmbella (sīmbella) -ae, f (skrč. iz *semi-lībella) pol asa: simbella, quod libellae dimidium, quod semis assis VARR., cum dicimus eandem rationem habere assem ad semissem quam habet in arg[um]ento libella ad simbellam VARR.

semestriellement [-trijɛlmɑ̃] adverbe enkrat na pol leta, vsakih šest mesecev

sē-mēstris¹ in (v dobrih rokopisih) sē-mēnstris -e (sex in mēnsis) šestmesečen, polleten, ob polletju (ob polovici leta) dan (podeljen), pol leta trajajoč, omejen na pol leta: infans L., Croesi filius PLIN., vita PLIN., dux L. za pol leta, imperium C., regnum CI. EP., annua ac semestris censura L., consulatus SUET., tribunatus (sc. militum) PLIN. IUN.; v cesarski dobi so vojaški tribunat podeljevali samo za pol leta; od tod semestri vatum digitos circumligat auro IUV. = podeljuje pesnikom prstane (in dostojanstvo) polletnih vojaških tribunov; dies aut nox VARR. (visoko na severu, kjer je pol leta dan in pol leta noč), aves, hirundines PLIN. ki ostajajo pol leta pri nas; subst. sēmēstria -ium, n polletna zbirka odlokov = zbirka v pol leta izdanih cesarskih odlokov: ICTI.

sēmēstrium -iī, n (sēmēstris²) pol (polovica) meseca: COL.

sēm-ēsus 3 (sēmi in edere) na pol pojeden (sneden), na pol objeden (oglodan): IUV., FL., praeda, ossa V. (v nekaterih starejših izdajah semiesa (beri semjesa), tudi semessa), pisces, lardi frusta H. (nekatere izdaje semessos, semessa), serpentes O., opsonia SUET., corpora liberorum PETR.

semi- [semi] predpona
pol-

semi--chemical pulp kemija polceluloza

sēmi-ās -assis, m (sēmi in ās) pol asa: semis, quod semi[a]s, id est [ut] dimidium assis, ut supra dictum est VARR.

semibárbaro (na) pol barbarski

sēmi-corporis (sēmi in corpus) poltelesen, pol (polovico) telesa imajoč, s pol (polovico) telesa: CASS.

sēmi-cōrus -ī, m (sēmi in cōrus) pol kora = 15 modijev; corus je hebr. mera = 30 modijev (modius) ali mernikov: AMBR.

sēmi-cubitālis -e (sēmi in cubitālis) pol lakta dolg: hastile L.

sēmi-cūpa -ae, f polsod, pol soda, kot zmerljivka = trebúšnik, trebuháč, trebúhar, trebúšec: in quā nitent ut nominibus cultis quidam calceorum expertes, ut Messores, Statarii, Semicupae et Serapini et Cicymbricus cum Gluturino et Trulla et Lucanicus cum Porclaca et Salsula similesque innumeri AMM.

semidesnudo na pol nag