Franja

εὑρίσκω [augm. εὑ in ηὑ, fut. εὑρήσω, aor. εὗρον, ηὗρον, NT εὕρησα, εὗρα, pf. εὕρηκα, ηὕρηκα, pass. pf. ηὕρημαι, aor. εὑρέθην; med. fut. εὑρήσομαι, aor. εὑρόμην, NT εὑράμην, ep. inf. aor. act. εὑρέμεναι] 1. act. a) najdem (kar iščem), iznajdem, izmislim ἔργα, μῆχος, izsledim, odkrijem τὸν αὐτόχειρα, spoznam, izvem τινά, τί, inf., ὅπως, τέκμωρ najdem izhod (rešitev), toda τέκμωρ Ἰλίου εὑρίσκω razrušim Ilij; b) najdem (slučajno), namerim, naletim na, dosežem, dobim κλέος, κέρδος, τινά, τί, ἄζηλον βίον, κακόν zabredem v nesrečo; z dvojnim acc.: ἐμὲ μέγαν εὗρον da sem velik, τοὺς θεοὺς κακούς da so bogovi hudobni; c) o blagu: najdem (kupca), ὅκως εὑροῦσα πολλὸν χρυσίον πρηθείη ko je bila drago prodana, ἀποδίδομαι τοῦ εὑρόντος prodam za vsako ceno; (χρήματα), ἃ εὗρε πλέον ki je več neslo (znašalo) kakor. 2. pass. najdem se; s pt. pokaže se, da sem, ἄνους ηὑρέθη pokazal je, da je neumen, κακός τ' ὢν κἀκ κακῶν εὑρίσκομαι pokaže se, da sem hudoben in sin hudobnih staršev, ἢν εὑρεθῇς μὴ δίκαιος ὢν ako se pokaže, da nisi bil pošten, ὅτῳ γάμοι ξυνόντες ηὑρέθησαν ἀνόσιοι kateremu se je dokazal brezbožen zakon; pogosto = εἶναι: τίς ἂν προνούστερος εὑρέθη kdo neki je bil previdnejši, μέγα πένθος φίλοις εὕρηται. 3. med. a) iznajdem sebi, izmislim si ὄνομα, dosežem, pridobim si kaj, καὶ ταῦτα πάντα σοῦ θανόντος εὑρόμην vsega tega je kriva tvoja smrt; najdem λόγους, nakopljem si κακόν; b) dosežem, izprosim (si) kaj od koga ἀγαθόν τι παρά τινος, inf., ὠφέλειαν ἀπό τινος; c) pridobim komu kaj, εὕρετο ὅπως μὴ ἀνεπιστήμονας εἶναι našel je sredstva, da niso bili nevešči.

εὐ-σχήμων 2 (σχῆμα) 1. dostojen, spodoben, pošten, ponosen. 2. pošten, imeniten NT. 3. lepoglasen, hinavski, λόγοι lepe, hinavske besede; εἴς τινα γίγνομαι εὐσχήμων delam se navidez proti komu poštenega. – adv. εὐσχημόνως dostojno, spodobno NT, εὐσχημόνως πως kaj lično.

καλός 3 [Et. iz καλϝος, idevr. qal-wó-s, κάλλος iz καλjος. – comp. καλλίων, sup. κάλλιστος; ep. κάλλιμος]. 1. o telesu: lep, brhek, zal, čeden, krasen, ljubek, dražesten τὸ σῶμα, δέμας, εἶδος lepe postave. 2. z ozirom na namen in porabo: lep, čist, κάλλιστον ἀργύριον najčistejše srebro, primeren, poraben, koristen, pripraven πρὸς δρόμον, dober, izvrsten λιμήν, ugoden ἄνεμος; o žrtvah: srečen, ugoden, dober ἱερά. 3. o duši in značaju: vrl, dober, pošten, odličen, plemenit, blag, slaven, καλὸς κἀγαθός lep in blag, vzor moža, καλόν ἐστι, ἐν καλῷ ἐστιν spodobi se, koristno je, častno je. 4. subst. a) ὁ καλός ljubimec, ljubica, ὁ καλὸς κἀγαθός vzor moža, poštenjak; pl. οἱ καλοί boljši sloji, ironično: imenitni gospodje; v polit. zmislu: patriot, aristokrat, domoljub; b) τὸ καλόν, τά καλά α.) lepo, lepota, ἄλλα δ' ἀλλαχοῦ καλά drugi kraji, druge šege; β.) dobro in pošteno, čednost, krepost, dostojanstvo, slava, čast, junaška dejanja, plemenitost, častne službe; pri Spartancih: državljanske dolžnosti in časti; γ.) užitek, veselje, ugodnosti τοῦ βίου; δ.) sreča, odlikovanje. 5. adv. a) καλόν, καλά ep. lepo, srečno, zdrav ἀναχωρέω; b) εἰς καλόν o pravem času, kakor nalašč, ἥκω prikladno; c) ἐν καλῷ α.) na ugodnem kraju; β.) o pravem času, prikladno; γ.) koristno, primerno; d) καλῶς (comp. κάλλιον, sup. κάλλιστα) α.) lepo, brhko, čedno; β.) srečno, ugodno, koristno, primerno, καλῶς ἔχει τινί koristno je komu, pristoji, spodobi se, καλῶς ἐστι, γίγνεται po volji se kaj godi, καλῶς πράττω srečo imam, sem srečen, καλῶς ἔχω dobro se obnašam, dobro se mi godi, srečen sem; γ.) v odgovorih: dobro, prav tako, izvrstno; δ.) plemenito, pošteno, slavno.

κόσμιος 3 (κόσμος) 1. adi. urejen, reden, olikan, spodoben, spodobnega vedenja; sramežljiv, pošten, zmeren, skromen, pokoren. 2. subst. τὸ κόσμιον dostojnost, spodobnost, čednost.

μέτριος 3 (μέτρον) I. 1. zmeren, πῆχυς srednji ali navadni (tudi grški) vatel, ki je bil za tri palce manjši nego babilonski in je imel 21 ali 24 palcev; τὰ μέτρια διενεχθέντες v majhnih, malenkostnih razporih, ἐπὶ μετρίοις pod zmernimi (pravičnimi) pogoji, οἷς μὴ μέτριος αἰών življenje z neizmernimi nadlogami. 2. a) primeren, povoljen, zadosten, pristojen; b) α.) zdržen, pravičen, blag, pošten; β.) preprost, navaden ἐσθής; γ.) krotek, pohleven. 3. majhen, neznaten, pičel; subst. τὸ μέτριον prava mera, zmernost, sredina, kar je pravično ali pristojno. II. adv. μετρίως 1. primerno, pristojno λέγω, μετρίως εἶπον preudarno sem povedal; zadosti, dovolj δηλόω; μετρίως ἔχει dobro je, primerno je. 2. zmerno, pičlo, nekoliko, μετρίως αἰσθάνομαι sem srednjega razuma ali malo razsoden, οὐ μετρίως ne malo, zelo NT. 3. skromno, prijazno, pravično.

νόμιμος 3 (νόμος) 1. običajen, navaden, zakonit, postaven. 2. pravičen, pravicoljuben, pošten, vrl ἄνθρωποι. – subst. τὸ νόμιμον in τὰ νόμιμα običaj, navada, zakoni, zakonite odredbe, dolžnosti, načela.

πιστός 3 (gl. πείθω) 1. komur se sme zaupati, zvest, zanesljiv, pošten, iskren, vdan, verodostojen, prepričevalen, gotov, nedvomen; οἱ πιστοί zvesti prijatelji, zaupniki, τὸ πιστόν, τὰ πιστά zagotovilo, poroštvo, jamstvo; zvestoba, zaveza (δίδωμι, λαμβάνω dajem, dobivam, sklepam); pogodba, talnik; τὰ πιστὰ ἐγένετο zaveza se je sklenila; τὰ πιστὰ διδόναι καὶ λαμβάνειν medsebojno si zvestobo obljubiti. 2. verujoč, zaupajoč, zanašajoč se, veren, οἱ πιστοί verniki NT.

σώφρων 2, ep. σαό-φρων (σάος, φρονέω) pri zdravi pameti; 1. razumen, preudaren, pameten. 2. zmeren, skromen, spodoben, pošten, dostojen, pokoren.

ὑγιηρός 3 ὑγιής 2 [Et. iz su + gwi-jḗs, sor. z βίος, lat. vivo, slov. živ. – Obl. acc. ὑγιᾶ in ὑγιῆ, ion. ὑγιέα; sup. k ὑγιηρός: ὑγιηρότατος in ὑγιηρέστατος 3] 1. zdrav, čil, krepak, močen. 2. a) dobro ohranjen, nepoškodovan, nepokvarjen, cel; b) razumen, pameten μῦθος; c) pošten, resničen, dober, koristen.

φιλό-χρηστος 2 (χρηστός) kdor ljubi dobro (dobre), pošten, pravičen.

χρηστός 3 (adi. verb. od χράομαι) 1. o stvareh: (po)raben, sposoben, koristen, ugoden, prijeten, dober, srečen. 2. o osebah: pošten, spoštovanja vreden, vrl, dober, plemenit, pravičen, odkritosrčen, blag, dobrotljiv; preprost. 3. subst. τὸ χρηστόν (in pl.) dobro, dobrota NT; pl. usluge, dobrote.