Franja

írski (-a -o) adj. geogr. irlandese:
obrt. irska čipka merletto irlandese
bot. irski brin ginepro irlandese (Juniperus communis hibernica)
lov. irski seter setter irlandese
tekst. irsko platno tela di lino

jute [žüt] masculin juta

filature féminin de jute predilnica jute
toile féminin de jute platno iz jute

kinematografsk|i (-a, -o) kinematographisch; filmtechnisch
kinematografski spored das Kinoprogramm
kinematografsko platno die Kinoleinwand

lanen [é] (-a, -o) Lein-, Leinen- (papir das Leinenpapier, pogača der Leinkuchen, rjuha das [Leinenbettuch] Leinenbetttuch, olje das Leinöl, Leinsamenöl, seme Leinsamen množina)
laneni damast das Damastleinen
laneno platno die Leinwand

lanén flaxen, flaxy

lanéno olje linseed oil
lanéno seme linseed
lanéno platno linen
lanéna pogača linseed cake
moka iz lanénega semena linseed meal

lanén de lin, de fil, de toile

laneno olje huile ženski spol de lin
laneno platno toile ženski spol de lin
laneno seme graine ženski spol de lin, hnette ženski spol

lanén (-a -o) adj. bot., tekst. di lino:
laneno platno tela di lino, fiandra
laneno olje olio di lino
laneno seme linosa

lānūgō -inis, f (lāna) volna, puh, volnatina (zlasti na rastlinah in sadju): Col., herba cubile praebebat multā et molli lanugine māla V. jabolka z nežno volnato (puhasto) kožico, comae lanuginis instar O., pili lanugini similes Cels., l. arundinum Plin., l. linea Plin. s platna ostrgani puh, volnati ostružki, sed lanugo nulla Plin. (platno) ni kosmičasto; poseb.

1. mah ali puh = prva, komaj zaznavna brada: Sen. ph., flaventem primā lanugine mālas (gr. acc.) dum sequeris Clytium infelix V., primā tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., signarat teneras dubiā lanugine mālas O. s še nezaznavnim puhom, nova l. O., a prima lanugine Suet., tractans lanuginem eius Suet., primā lanugine iuvenis, iuvenis adultae lanuginis Amm.

2. ostr(u)žek, vrtanína, opilek, piljevína: Col. (4, 29, 16).

libro moški spol knjiga; libreto; filmsko besedilo

libro ameno zabavna knjiga (roman ipd.)
libro bianco (diplomatska) bela knjiga
libro de caballerías viteški roman
libro de caja blagajniška knjiga
libro de cocina kuharska knjiga
libro de cuentos knjiga pravljic
libro diario (trg) dnevnik
libro de enseñanza učbenik
libro escolar šolska knjiga
libro en folio foliant
libro de inventarios inventarna knjiga
libro de lectura čitanka
libro de oraciones molitvenik
libro de los pedidos knjiga naročil
libro de reclamaciones pritožna knjiga
libro en rústica nevezana knjiga
libro (encuadernado) en tela (v platno) vezana knjiga
libro de texto šolska knjiga, učbenik
a libro abierto (gl) brez priprave (igrati)
tenedor de libros knjigovodja
llevar libros (trg) voditi knjige
teneduría de libros knjigovodstvo
libro mayor (trg) glavna knjiga

līnārius 3 (līnum) k platnu sodeč, platnarski; subst. līnārius -iī, m tkalec (za platno), platnar: Pl.

mádež stain, spot; soil (tudi figurativno), (moralni) blemish, (majhen) speck; (sramotni) slur; mineralogija macula, macle

mádež od čaja a tea stain
brez mádeža stainless, spotless, taintless
poln tintnih mádežev ink-stained
sramotni mádež stigma, pl -s, -mata; taint
očistiti od mádežev to clean stains
odstraniti mádež to remove a stain
to blago bo v dežju dobilo mádeže that material will spot in rain
belo platno dobi hitro mádeže white linen spots easily
izvlekel se je iz zadeve brez mádeža na svojem ugledu he has come out without a stain on his reputation
vreči mádež na... to cast a slur on...
se ta mádež vidi? does this spot show?

mȁkovina ž lističi makovega cveta: tanak bez kao makovina platno tanko platno kot makovi cvetni lističi

mālus -ī, (prim. mālum, dor. μαλέα, at. μηλέα)

1. f bot. sadno (sadjerodno) drevo, jablana: Varr., Plin., et steriles platani malos gessere valentes V., m. Assyria V. citronovec, m. Persica Plin., Macr. breskev (drevo), m. granata Isid. granatovec.

2. m
a) jadrnik, jambor: Varr., O., Plin., Val. Fl. et malus celeri saucius Africo H., m. navis Vulg., malum erigere Ci. ali attollere V., malum inclinare L., malos scandere Ci., antemnas ad malos destinare C.; tudi arbor mali, arbor malus in samo arbor (gl. arbor).
b) metaf. jadrniku (jamboru) podobne stvari. α) vsak pokončen hlod, podboj, koza: malos exaequantes altitudinem iugi subrexit Front.; turrium mali C. ogelni podboji (ogelne koze) stolpov. β) v cirkusu in gledališču hlod, na katerega se je privezovalo razpeto platno: L., Lucr. γ) pokončen hlod v stiskalnici: Plin.

matrác mattress

vzmetni matrác spring mattress
platno za matráce tick

metáti (méčem)

A) imperf. ➞ zmetati, vreči

1. gettare, lanciare, buttare, scaraventare, scagliare:
metati bombe, kamne gettare, lanciare bombe, sassi
metati kovance gettare le monetine
metati karte, kocke giocare a carte, a dadi
metati mostove v zrak far saltare (in aria) i ponti
vulkan je metal (bruhal)
žarečo magmo il vulcano eruttava magma incandescente

2. sbattere (qua e là); nareč.
meče ga božjast ha attacchi di epilessia

3. mandare, trasferire

4. pren. gettare sulla carta, sulla tela, scrivere frettolosamente, abbozzare:
metati skice na platno gettare abbozzi sulla tela

5. metati oči, pogled na pren. gettare sguardi, occhiate a; guardare, sogguardare:
že dolgo meče oči na sosedovo njivo è da molto che ha messo gli occhi sul campo del vicino

6. pren. (z glagolskim samostalnikom)
metati očitke na rinfacciare a
metati kletvice, psovke lanciare ingiurie, improperi, ingiuriare
metati žarke, luč illuminare
metati nasmeške, poklone na levo in desno lanciare sorrisi, fare inchini a destra e a manca
nasprotovanje ga meče v bes, obup qualsiasi opposizione lo fa andare in bestia, lo fa disperare

7.
metati čudno luč na gettare una strana luce su
metati senco turbare, gettare ombra su
metati sum na far sospettare di

B) metáti se (méčem se) imperf. refl.

1. azzuffarsi, battersi con

2. (hitro, sunkovito ulegati se) gettarsi (a terra);
metati se k nogam prostendersi, prosternarsi

3. precipitare (cascata)

4. pren. gettarsi contro, addosso a
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bibl. metati bisere svinjam gettare le perle ai porci
pren. metati blato na koga gettare fango su qcn.
pren. kot bi metal bob ob steno tutto inutile, niente da fare
metati denar skozi okno, stran buttar via i soldi, scialacquare
pog. pren. metati hrano vase ingollare il cibo
prilizovati se, sicer pa metati kamne na koga volto di miele, cuore di fiele
pren. metati komu pesek v oči gettare a qcn. fumo negli occhi
metati poker giocare a poker
pren. metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati trnek pescare con l'amo
metati iz postelje buttar giù dal letto
metati iz službe licenziare
metati iz stanovanja sfrattare
pren. metati koga na cesto gettare qcn. sul lastrico
metati se na kolena pred kom gettarsi in ginocchio davanti a qcn.
trg. metati na trg lanciare sul mercato
metati se komu pod noge sottomettersi al volere di qcn.
metati kaj pod nos, v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
metati se komu v naročje cercare di ingraziarsi qcn.
pren. metati na izpitih bocciare agli esami
metati se za vsako žensko correre dietro alle gonnelle, essere un donnaiolo
metati se komu okrog vratu abbracciare qcn.
šport. metati avt rimettere in gioco la palla
šport. metati disk, kopje lanciare il disco, il giavellotto
vulg. metati si ga na roko marturbarsi; pog. farsi una sega

mûr, e [mür] adjectif zrel, dozorel; goden; péjoratif ki ni več mlad; familier (obleka) star, ponošen; populaire pijan

âge masculin mûr zrela starost
après mûre délibération, réflexion po zrelem premisleku
elle est mûre pour le mariage ona je godna za možitev
la poire est mûre (figuré) stvar je zrela
il est complètement mûr (populaire) pijan je kot mavra
la toile mûre creva obrabljeno platno se je strgalo
en dire de vertes et de mûres pripovedovati šokantne, škandalozne stvari
abscès masculin, projet masculin, raisin masculin mûr zrel absces, načrt, zrelo grozdje

namázati (-mážem) perf.

1. lucidare, lustrare

2. spalmare qcs. di:
namazati kruh z maslom spalmare il pane di burro

3. teh. ingrassare, lubrificare:
namazati ležaje, osi lubrificare i cuscinetti, gli assi

4. pejor. dipingere, imbrattare tele

5. (pretepsti) bastonare, picchiare; ekst. šport. battere; pren.
namazati otroka z brezovo mastjo picchiare il bambino

6. (prevarati) ingannare; fregare

7.
namazati si pete pog. pren. darsela a gambe, battersela, svignarsela
lov. namazati s ptičjim lepilom impaniare, invischiare
namazati z lepilom ingommare
tekst. namazati (platno) s tkalskim lepilom imbozzimare (la tela)
namazati z belilom imbiaccare
kozm. namazati z briljantino imbrillantinare

nebéljen

nebéljeno platno unbleached linen

okvir¹ moški spol (-ja …) der Rahmen, za slike: Bilderrahmen; die Einrahmung, Umrahmung, die Einfassung; za očala, kolo: das Gestell (Brillengestell), za očala: die Fassung (Brillenfassung); tehnika spodnji: Untergestell; v livarstvu: der Formkasten ➞ → stojalo, podstavek, varnostni lok; (kovinski Metallrahmen, napenjalni Spannrahmen, okenski Fensterrahmen, profilni Profilrahmen, pluga Pflugrahmen, za vezenje Stickrahmen, spodnji Untergestellrahmen, referenčni Bezugsrahmen, slepi Blendrahmen, slepi za platno Keilrahmen); -gestell (kovinski Metallgestell, roževinast Horngestell)
dati v okvir einrahmen, rahmen
vzeti iz okvirja ausrahmen, aus dem Rahmen nehmen, ausspannen
brez okvirja ungerahmt
z okvirjem gerahmt, Rahmen-, Gestell-
(akvarij das Gestellaquarium)

ovojn|i [ó] (-a, -o) Einwickel-, Pack- (material das Packmaterial, platno die Packleinwand)