Franja

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

blind¹ [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
sleng pijan
botanika brez cveta

blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
blind coal antracit
anatomija blind gut slepič
blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
blind letter pismo brez naslova
a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
blind man's holiday somrak
as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
blind shell slepi naboj
blind spot mrtva točka
to strike blind oslepiti
to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
there's none so blind ne da si dopovedati
it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
blind side nezavarovana, slaba stran
blind corner nepregleden ulični vogal
blind in an eye na eno oko slep
blind to one's defects zaslepljen

book¹ [buk] samostalnik
knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica

the Book Sveto pismo
to be at one's books študirati
to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
to bring to book zasluženo kaznovati
to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
by (the) book točno, natanko
it doesn't suit my book to mi hodi narobe
to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
to keep books knjižiti
to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
to know off book znati na pamet
to know s.th. like a book dobro kaj poznati
to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
to take one's name off the books izstopiti iz članstva
a man of the book učenjak
to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
to speak without the book govoriti na pamet
sleng to throw the book at strogo koga kaznovati

bral|ec moški spol (-ca …) der Leser; v knjižnici: der Bibliotheksbenutzer
bralec časopisa der Zeitungsleser
pismo bralca die Leserstimme, die Leserzuschrift
prilagojen bralcem lesernah
krog bralcev der Leserkreis
želje bralcev Leserwünsche
anketa med bralci die Leserumfrage
bralci množina Leser množina, der Leserkreis
redni bralci der Leserstamm

bread-and-butter [brédənbʌ́tə] pridevnik
figurativno otročji, mlad, mladeniški, nezrel; sramežljiv; vsakdanji; potreben; zahvalen

bread-and-butter girl šolarka
bread-and-butter letter zahvalno pismo
bread-and-butter miss deklica

buzón moški spol odtočni žleb; veha, čep; poštni nabiralnik

echar en el buzón vreči (pismo) v poštni nabiralnik

carta f

1. papir:
carta da lettere pisemski papir
carta bollata kolkovani papir
carta pergamena oljnati papir
carta asciugante, assorbente pivnik
carta carbone karbon papir
carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

2. list (pisan, tiskan):
le sacre Carte sveto pismo
carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
carte valori vrednostni papirji
carta geografica zemljevid; jedilnik:
mangiare alla carta jesti po naročilu
carta da parati tapetni papir, tapeta

3. listina:
la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

4. listina, dokument:
carta d'identità osebna izkaznica
carta annonaria živilska karta, živilski boni
fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
dar carta bianca pren. dati komu proste roke

5.
carte da gioco igre igralne karte
carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto

Cassius 3 Kasij(ev), ime sprva patricijskega, pozneje plebejskega rim. rodu z rodbinami Longinov, Viscelinov idr. Poseb.

1. Spurius Cassius Viscellīnus Spurij Kasij Viscelin, konz. l. 502 in 493; l.486 je kot v tretje konz. sprožil prvo lex agraria in bil zaradi agitacije za ta zakonski predlog obsojen in pahnjen s Tarpejske pečine: Ci., L., Val. Max., Plin.

2. L. Cass. Longīnus Lucij Kasij Longin, pretor l. 111, padel l. 107 kot konz. v vojni s Tigurinci: C., S., T.

3. L. Cass. Long. Ravilla Lucij Kasij Longin Ravila, kot tr. pl. l.137 je uveljavil zakon (lex tabellaria Cassia), po katerem naj bi sodniki glasovali s tablicami: Ci., Val. Max., Vell., Amm.; pl. apel. Cassii = strogi, toda resnicoljubni sodniki: Amm. (gl. v nadalj. pri Cassiānus b).

4. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, konz. l. 171, Makedonci so ga obtožili izsiljevanja (repetundarum): L., Gell.

5. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, pri Karah kvestor pod Krasom, l. 49 se je pridružil Pompeju, po bitki pri Farzalu pa Cezarju, katerega sta z Brutom 15. III. l. 44 umorila. Po porazu pri Filipih se je nasadil na lastni meč: Ci. ep., Vell., Suet., Fl.

6. njegov brat L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, kot tr. pl. l. 44 je nastopil proti Antoniju, ki ga je zaradi tega izključil iz senata: C.

7. Q. Cass. Long. Kvint Kasij Longin, kot tr. pl. l. 49 je dosegel, da se je v senatu bralo Cezarjevo pismo: C.

8. L. Cass. Long. Lucij Kasij Longin, pretor l. 66; l. 64 se je s Ciceronom zaman potegoval za konzulstvo, nato pa se je pridružil Katilini in se v njegovem imenu pogajal z Galci: Ci., S.

9. Cass. Parmensis Kasij iz Parme, eden od Cezarjevih morilcev; l. 31 se je bojeval pri Akciju pod Antonijem, po bitki pa je bil na Oktavijanovo povelje usmrčen, ker ga je bil razžalil: Ci. ep., H. (ki ga ceni kot pesnika), Vell.

10. Cass. Etruscus (Kasij Etruščan), pesnik, ki ga omenja tudi Horacij, a ga ne ceni preveč.

11. C. Cass. Long. Gaj Kasij Longin, prefekt v Siriji za Klavdija l. 50 po Kr.; sloviti pravnik. Neron ga je pregnal na Sardinijo, Vespazijan pa ga je poklical nazaj: T., Plin. iun., Suet., Dig.; prim. Iuv. (X, 16).

12. T. Cass. Sevērus Tit Kasij Sever, govornik in pesnik v Avgustovem in Tiberijevem času: Sen. rh., Plin., Q., T., Suet. — Od tod adj. Cassiānus 3 Kasijev,
a) = Lucija Kasija, gl. pod 2.: bellum Cassianum C.
b) = Lucija Kasija, gl. pod 3.: Cassianum illud Ci. tisti Kasijev izrek, Cassianus iudex Ci. strog sodnik (kakršen je bil) Kasij (ki je bil kot cenzor l. 125 tako strog, a resnicoljuben in moder hkrati, da je prišlo njegovo ime v pregovor), tako tudi pl. Cassiani iudices Ci.
c) = Gaja Kasija, gl. pod 5.: Cassianae partes Vell. Kasijeva stranka, Kasijevi pristaši, kasijevci.
č) = Gaja Kasija, gl. pod 11.: Cassiana schola Plin. iun. Kasijevi nasledniki; subst. Cassiānī -ōrum, m kasijevci, Kasijevi privrženci: Dig.

cénjen (stvari) appreciated; (osebe) esteemed, respected, dear

cénjni bralec dear reader
cénjni gostje dear guests
zelo cénjen highly thought-of
cénjni gospod! (nadpis v pismu) Dear Sir, (naslov na pismu)
cénjen g. Henry Brown Mr. Henry Brown ali Henry Brown Esq.
vaše cénjno pismo your kind letter, trgovina zastarelo your favour, your esteemed letter

certificado overjen, potrjen

(carta) certificada priporočeno pismo
impreso certificado priporočena tiskovina
certificado m spričevalo, potrdilo; priporočeno pismo
certificado de aptitud spričevalo o usposobljenosti
certificado de bachillerato zrelostno spričevalo
certificado de buena conducta nravstveno spričevalo
certificado de examen spričevalo o izpitu
extender un certificado izstaviti spričevalo
certificado de asistencia potrdilo o udeležbi (na tečaju ipd.)

certificar [c/qu] potrditi, overiti, izpričati

certificar una carta priporočiti pismo
certificarse prepričati se, uveriti se

chance² [ča:ns]

1. prehodni glagol
pogovorno tvegati, upati si, predrzniti si

2. neprehodni glagol
zgoditi se, pripetiti se, primeriti se

to chance upon s.o. naleteti na koga
he chanced to be at home slučajno je bil doma
if my letter should chance to get lost če bi se moje pismo zgubilo

chargé, e [šarže] adjectif obložen, naložen, natovorjen; obremenjen, obtežen; preobložen; otekel (oči); moten, kalen (tekočina)

chargé d'ans star, že v letih
langue féminin chargée obložen, bel jezik
fusil masculin chargé nabita puška
lettre féminin chargée priporočeno denarno pismo
vin masculin chargé motno vino
temps masculin chargé oblačno vreme
chargé masculin d'af faires odpravnik poslov
chargé masculin de cours vseučiliški predavatelj, docent
chargé de dettes zadolžen
avoir l'estomac chargé imeti preobložen želodec
je suis chargé comme un mulet (familier) obložen sem ko mula

chīrographārius 3 (chīrographum) rokopisen, pismen: debitum Icti. dolg na menico, na zadolžno pismo, creditores Icti. ki imajo od dolžnikov lastnoročno pisana zadolžna pisma.

chiudere^*

A) v. tr. (pres. chiudo)

1. zapreti, zapirati:
chiudere la porta, l'ombrello, la valigia, il libro zapreti vrata, dežnik, kovček, knjigo
chiudere a chiave zakleniti, zaklepati
chiudere un occhio pren. zamižati na eno oko
non chiudere occhio pren. ne zatisniti očesa
chiudere gli occhi pren. zapreti, zatisniti oči, umreti
chiudi quella bocca! pren. zapri gobec!, molči!
chiudere la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
chiudere la porta in faccia a qcn. pren. koga zapoditi, nagnati

2. zapreti, zapirati, zagraditi (tudi pren.):
chiudere la strada, il cammino a qcn. komu zapreti, zagraditi pot
chiudere la luce, l'acqua, il gas izklopiti elektriko, vodo, plin

3. končati, zaključiti, prenehati (tudi pren.):
chiudere le lezioni končati pouk
chiudere bottega pren. prenehati dejavnost, opustiti dejavnost, zapreti štacuno
chiudere casa pren. preseliti se
chiudere una lettera končati pismo (s pozdravi in podpisom)
chiudere il conto plačati račun
chiudere il conto con qcn. pren. poravnati s kom račune
chiudere i giorni, l'esistenza pren. umreti

B) v. intr. prileči, prilegati s:
la porta non chiude bene vrata se ne zapirajo dobro

C) v. intr. zapreti, zapirati se:
il negozio chiude a mezzogiorno trgovino zapiramo opoldne

Č) ➞ chiudersi v. rifl. (pres. mi chiudo)

1. zapreti, zapirati se; zaceliti se:
la ferita si è chiusa rana se je zacelila

2. temniti se; oblačiti se:
il cielo si è chiuso nebo se je zoblačilo

3. oviti se:
chiudersi in uno scialle oviti se s šalom

4. skriti se; umakniti, umikati se; zapreti, zapirati se:
chiudersi in casa zapreti se v hišo

cirkuláren (-rna -o) adj. circolare:
cirkularno pismo (lettera) circolare
les. cirkularna žaga sega circolare

comendatorio

carta comendatoria priporočeno pismo

commercial, e, aux [-sjal, sjo] adjectif trgovinski, trgovski

lettre féminin commerciale poslovno pismo
publicité féminin commerciale trgovska reklama
traité masculin commercial trgovinska pogodba

comminatoire [-twar] adjectif grozilen, pretilen

lettre féminin comminatoire grozilno pismo
peine féminin comminatoire grožnja s kaznijo

condoglianza f sožalje:
fare le condoglianze izreči sožalje
lettera di condoglianza sožalno pismo