posnét skimmed, skim
posnéto mleko skimmed milk, skim milk
posnéta pena skimming
Zadetki iskanja
- postróžiti (-im) perf. inasprire:
postrožiti kazen, kontrolo inasprire la pena, il controllo - povéčanje (-a) n accrescimento, aggravamento; allargamento, ampliamento, amplificazione; aumento, crescita; esasperazione, ingrandimento; med. ingrossamento; biol. ipertrofia; adm. scatto:
povečanje prebivalstva accrescimento della popolazione
povečanje podjetja accrescimento, ampliamento di un'azienda
jur. povečanje kazni aggravamento della pena
povečanje stroškov, teže aumento delle spese, del peso
napredovanje bolezni je povzročilo povečanje bolečin il progresso della malattia portò all'intensificazione delle sofferenze
povečanje plače aumento, scatto di stipendio
povečanje občutljivosti sensibilizzazione
agr. povečanje oljnatosti inoliazione - povéčati (-am) | povečeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. accrescere, allargare, ampliare, ingrandire:
povečati igrišče ampliare, allargare il campo da gioco
povečati fotografijo ingrandire la foto
2. aumentare; aggravare; esacerbare, intensificare;
povečati izvoz aumentare l'export
povečati kazen aggravare la pena
povečati bolečino esacerbare il dolore, accrescere il dolore
povečati hitrost accelerare
B) povéčati se (-am se) | povečeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. accentuarsi, accrescersi, crescere; intensificarsi; allargarsi; aumentare, raddoppiare, ringrandire:
kriza se povečuje la crisi si sta accentuando
življenjski stroški se povečujejo iz dneva v dan il costo della vita aumenta di giorno in giorno
2. espandersi, ingrandirsi - preblág (-a -o) adj.
1. (troppo) mite, buono:
preblaga kazen pena troppo mite
2. tenero, dolce - predpísati (-píšem) | predpisováti (-újem) perf., imperf. dare, ordinare, prescrivere:
predpisati zdravilo dare, prescrivere una medicina
predpisati po zakonu ordinare per legge
jur. predpisati kazen comminare, irrogare una pena
predpisati davek imporre una tassa - premísliti reflexionar (kaj sobre a/c) ; meditar (a/c) , pensar (a/c) ; considerar , (pretehtati) pesar (a/c)
dobro, dvakrat kaj premisliti pensar bien a/c
dobro bi si premislil, preden bi to naredil lo pensaría bien antes de hacerlo
zrelo kaj premisliti pensar con madurez a/c
bom premislil lo pensaré
premisliti si (spremeniti mnenje) cambiar de idea (ali de opinión)
to bi bilo treba premisliti habría que (ali valdría la pena) pensarlo
prej premisliti premeditar - prepovédati prohibir; vedar ; (časopis) suprimir
prepovedano pod kaznijo prohibido bajo pena de multa
prepovedano je ... se prohibe..., está vetado...
kaditi prepovedano! ¡Se prohibe fumar!, ¡Es(tá) prohibido fumar!
igrati prepovedane igre (pri kartanju) jugar a los prohibidos - preprog|a [ó] ženski spol (-e …)
1. der Teppich (berberska Berberteppich, der Berber, molitvena Gebetsteppich, orientalska Orientteppich, perzijska Perserteppich, der Perser, petljasta Frieselteppich, stenska Wandteppich, iz krp Flickenteppich, velurna Veloursteppich, vozlana Knüpfteppich)
2. die Matte (kokosova Kokosmatte)
|
… preprog Teppich-
(čiščenje die Teppichreinigung, izdelovalec/izdelovalka vozlanih der Teppichknüpfer/ die Teppichknüpferin, naprava za čiščenje die Teppichbürste, der Teppichkehrer, pena za čiščenje der Teppichschaum)
trgovec s preprogami der Teppichhändler
pomesti pod preprogo (prikriti) unter den Teppich kehren - presedéti (-ím) | presedévati (-am) perf., imperf. sedere; passare il tempo seduto:
cele ure presedeti pri knjigah leggere, studiare ore e ore
presedeti kazen scontare la pena in carcere - presidio moški spol vojska (trdnjavska) posadka; ječa, jetnišnica, kaznilnica; prisilno delo; pomoč
sentenciar a presidio obsoditi na (težko) ječo, na prisilno delo
pena de presidio kazen s kaznilnico - prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.
1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna
2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.
3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova
4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare - pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.
1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno
2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto
3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro
4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse
5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn. - pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)
1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).
2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči. - recomer figurativno razjedati v notranjosti, glodati
recomer su pena skrivati svojo bol
recomerse los hígados (ali la sangre) globoko jezo občutiti - sasso m
1. kamen:
una strada tutta sassi kamnata pot
avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)
2. kamnita, strma stena
3. ekst. strma gora; skalnat svet
4. knjižno nagrobni kamen, grob - siler1 -eris, n (etim. ne dokončno pojasnjena beseda; morda sor. z lit. séi-lė slina, pena; po drugi domnevi predindoevropskega izvora) síler, vrsta ive (Salix caprea) ali rakite (Salix aurita), po drugih trdoleska, kapčevje (Evonymus europaeus Linn.): V., Plin., Serv., Ven.
- skálnat rocoso; de roca; cubierto de rocas; roqueño
Skalnato gorovje Montañas f pl Rocosas
skalnata obala costa f rocosa
skalnata stena pared f de una roca; peña f escarpada
skalnata kleč, čer escollo m
skalnata tla suelo m roqueño - smŕten (-tna -o) adj.
1. della morte, mortale, letale, esiziale, micidiale, capitale, fatale;
kačji pik je lahko smrten il morso della vipera può essere letale
smrtna rana ferita mortale
smrtni sovražnik nemico mortale
smrtna kazen pena capitale
2. (umrljiv) mortale:
vsi smo smrtni tutti siamo mortali
3. pren. mortale, di tomba:
smrtno sovraštvo odio mortale
smrtna tišina silenzio di tomba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ležati na smrtni postelji agonizzare
spati smrtno spanje essere morti
smrtna obsodba condanna a morte
rel. smrtni greh peccato mortale, capitale
šport. smrtni skok salto mortale
šport. smrtni zavoj spirale della morte
zool. smrtni sel nunzio della morte (Blaps mortisaga) - smŕten de muerte, mortal; fatal, mortífero, deletéreo
smrten primer muerte f
smrtni primeri fallecimientos m pl, defunciones f pl (zlasti v statistikah)
smrtna bledica palidez f cadavérica
smrtna celica cámara f de ejecución
smrtni greh (rel) pecado m mortal
smrtni boj agonía f, último trance m
smrtno hropenje estertor m de la agonía
smrtna kazen pena f capital, pena de muerte
smrtne muke angustias f pl mortales
smrtna nevarnost peligro m de muerte
rešiti koga iz smrtne nevarnosti salvar la vida a alg
smrtno oznanilo (v časopisu) esquela f de defunción; (s pismom) esquela mortuoria
smrtna obsodba sentencia f de muerte
smrtni padec caída f mortal
smrtna postelja lecho m de muerte
smrtna rana herida f mortal
smrtno sovraštvo odio m mortal
smrtno spanje sueño m de muerte
smrtni strah angustias f pl mortales
prestajati smrtni strah pasar angustias mortales, estar con el alma en un hilo
smrtna ura hora f de la muerte, hora f suprema, última hora f
smrtni udarec golpe m mortal; (milostni) golpe m de gracia
smrtni vzrok causa f de la muerte
smrtni žarki rayos m pl mortíferos