Franja

kmečk|i [é] (-a, -o) bäuerlich, Bauern-, ländlich, Land-, (vaški) dörflich, Dorf- (fant der Bauernjunge, kruh das Bauernbrot, Landbrot, stan der Bauernstand, hiša das Bauernhaus, hrana die Bauernkost, peč der Bauernofen, soba das Bauernzimmer, stranka die Bauernpartei, prebivalstvo das Landvolk, maslo die Landbutter)

kòks coke moški spol

peč na koks four moški spol à coke

koksarnišk|i (-a, -o)
koksarniški plin das Kokereigas, Koksgas
koksarniška peč der Koksofen

kontinuirn|i (-a, -o) tehnika, metalurgija
kontinuirna peč der Durchlaufofen
kontinuirno litje der [Strangguß] Strangguss

konvekcíjski (-a -o) adj. fiz., teh. convettivo:
konvekcijska električna peč convettore

kopálnica cuarto m de baño

peč v kopalnici estufa f de baño

kovašk|i (-a, -o) Schmiede- (mojster der Schmiedemeister, peč der Schmiedeofen, stiskalnica die Gesenkschmiedepresse, Schmiedepresse, klešče die Schmiedezange, kladivo der Schmiedehammer, delo/izdelek die Schmiedearbeit, izdelki Schmiedewaren množina)
kovaško ognjišče die Esse
kovaško varjenje die Feuerschweißung

krematórijski (-a -o) adj. del crematorio:
krematorijska peč crematorio

krožn|i [ó] (-a, -o) umlaufend; Kreis- (izsek der Kreisausschnitt, lok der Kreisbogen, odsek der Kreisabschnitt, proces der [Kreisprozeß] Kreisprozess, stožec der Kreiskegel, tir die Kreisbahn, gibanje die Kreisbewegung); Rund- (horizont der Rundhorizont, tehnika mešalnik der Rundmischer, ples der Rundtanz, pletilnik die Rundstrickmaschine, šport tek der Rundlauf, cerkev die Rundkirche, klop die Rundbank, pot der Rundweg, razpoka der [Rundriß] Rundriss, tura die Rundtour, die Rundfahrt, okno das Rundfenster, potovanje die Rundreise); Ring- ( tehnikačolniček der Ringschützen, utor die Ringnut, vod die Ringleitung, tehnika peč der Ringofen, obzidje die Ringmauer)

krúšen bread; used for bread

krúšni oče foster father, fosterer
krúšna mati foster mother
krúšni starši foster parents pl
krúšne drobtine breadcrumbs pl
krúšni nož breadknife
krúšni lopar baking-sheet
krúšna karta ration-card for bread
krúšna peč baker's oven
krúšna torba haversack
krúšno drevo breadfruit tree

krúšen de (ali à) pain, nourricier

krušna drobtina (skorja, sredina) miette ženski spol (croûte ženski spol, mie ženski spol) de pain
krušna juha panade ženski spol
krušna peč four moški spol
krušno testo pâte ženski spol à pain
krušna mati mère nourricière (ali adoptive)
krušni oče père nourricier (ali adoptif)

krúšen (-šna -o) adj. di, del pane; da pane; panario:
krušna skorja, sredica crosta, mollica del pane
krušna peč forno del pane
pog. krušna karta tessera (annonaria)
krušni nož coltello del pane
krušna mati, krušni oče madre adottiva, padre adottivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
krušno žito frumento da macina
bot. krušna plesen muffa grigioverde (Penicillium crustaceum)
gastr. krušna juha panata
krušna skrinja madia; mastra
krušni lopar infornapane

krúšen de pan

krušna drobtina (karta, skorja) migaja f (bono m, corteza f) de pan
krušna mati madre f adoptiva
krušni oče nutricio m
krušna peč horno m (de panadero)

kúpolen (-lna -o) adj. di, della cupola; a cupola:
metal. kupolna peč (kupolka) cubilotto

kurílen de chauffage, de chauffe

kurilni aparat appareil moški spol de chauffage
kurilna naprava installation ženski spol de chauffage
kurilno olje huile ženski spol combustible, mazout moški spol, fuel moški spol, fuel-oil moški spol
kurilna peč (elektrika) radiateur moški spol électrique, (centralne kurjave) chaudière ženski spol, calorifère moški spol
kurilna površina surface ženski spol de chauffe
kurilna vrednost goriva pouvoir moški spol calorifique d'un combustible

kurílen de calefacción

kurilna naprava (cev, plin, površina) instalación f (tubo m, gas m, superficie f) de calefacción
kurilno olje aceite m combustible
kurilna peč estufa f; calorífero m
kurilni aparat aparato m (ali dispositivo m) de calefacción

kúriti chauffer, faire du feu

kuriti sobo chauffer une pièce
kuriti s premogom (s plinom) chauffer au charbon (au gaz)
peč dobro kuri le poêle chauffe bien
ta soba se da dobro kuriti cette pièce se chauffe bien (ali facilement), cette pièce est facile à chauffer

kurjač samostalnik
1. (o ogrevanju stavb) ▸ fűtő, kazánfűtő [kotla]
Več let se je preživljal kot kurjač centralne kurjave. ▸ Sok éven át a központi fűtés kazánfűtőjeként kereste a kenyerét.
Pred tem so imeli peč na drva, ki jo je bilo treba ročno upravljati. S tem so imeli veliko dela, saj so morali imeti zaposlenega kurjača, ki je prišel pozimi vsak dan zakurit peč. ▸ Előtte fatüzelésű kályhájuk volt, amelyet kézzel kellett megrakni. Rengeteg dolguk volt ezzel, mivel fűtőt kellett alkalmazniuk, aki télen minden nap eljött begyújtani a kályhát.

2. nekdaj (železniški delavec) ▸ mozdonyfűtő
Moj oče je bil kurjač parnih lokomotiv in živeli smo le z njegovo plačo. ▸ Apám gőzmozdony kazánfűtőjeként dolgozott, és csak az ő fizetéséből éltünk.

3. (o parnih strojih) ▸ kazánfűtő
Veliko Indijcev je služilo za kurjače na britanskih ladjah. ▸ Sok indiai szolgált kazánfűtőként brit hajókon.

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

Leucopetra -ae, f (Λευκοπέτρα „Bela peč“) Levkopétra, rt v Brutiju južno od Regija (zdaj Capo dell' Armi): Ci.