Franja

Jacob's staff [džéikəbstá:f] samostalnik
merilna palica
botanika veliki lučnik, papeževa sveča

jȁsenovac -ōvca m
1. jesenova palica, jesenovka
2. noćni jasenovac zool. modri trakar

jȁsenovača ž, jasènovača ž jesenova palica, jesenovka

jàsikovac -ōvca m, jàsikovača ž trepetlikova, jesikova palica

jemmy [džémi] samostalnik
kratka železna palica (vlomilčevo orodje); pečena koštrunova glava

jumping-pole [džʌ́mpiŋpoulə] samostalnik
šport skakalna palica

junco moški spol rastlinstvo biček, loček; sprehajalna palica; ameriška španščina narcisa

muebles de junco trstno pohištvo

klènovac -ōvca m, klènovača ž maklenova palica, gorjača

klìsača ž palica v igri klis

knobstick [nɔ́bstik] samostalnik
palica z glavičem
britanska angleščina, sleng stavkokaz

Knüttel, der, (-s, -) Technik, Luftfahrt krmilna palica

krȉva ž
1. kriva sablja
2. zakrivljena pastirska palica za igro "krivanje"

krìvača ž
1. zakrivljen predmet, zakrivljena palica, kriva sablja
2. obod spodnjega žrmeljskega kamna
3. vijugasta trta
4. slabš. bajta, ki se že podira

Krummstab, der, škofovska palica

krùškovac -ōvca m
1. hruševec, hruškovo žganje
2. hruškova palica

libouret [liburɛ] masculin ribiška palica z več trnki za ulov lokard

lȉpovac -ōvca m
1. lipovec, lipov med
2. lipova palica

lȉpovača ž lipova palica

lituo m

1. avgurska zakrivljena palica

2. arheol. tromba (vrsta)

lituus -ī, gen. pl. (pesn.) tudi lituum, m (prim. stvnem. lith, lid ud, člen, pri rastl. kolence)

1. avgurska zavita palica, palica krivljenka (z njo so avgurji omejevali „templum“ za ptičjegledje): lituus iste vester, quod clarissumum est insigne auguratūs Ci., lituus, id est incurvum et leviter a summo inflexum bacillum Ci., dextra manu baculum sine nodo aduncum tenens, quem lituum appellaverunt L., ipse Quirinali lituo parvaque sedebat succinctus trabea V., lituo pulcher trabeaque Quirinus O.

2. palici krivljenki podobno glasno trobilo, zaviti rog, rožnica, s katero so v vojni dajali znamenja konjenici; pehota je imela ravno tubo: inde loci lituus sonitus effudit acutos Enn., bacillum (sc. augurum), quod ab eius litui, quo canitur, similitudine nomen invenit Ci., lituo tubae permixtus sonitus H., iam litui strepunt H., iam lituus pugnae signa daturus erat O., stridor lituum clangorque tubarum Lucan., lituum concentus Val. Fl., lituum tinnitus Sil. — Od tod meton.
a) pren. znamenje za kaj, k čemu: de lituis βοώπιδος Ci. ep. druge Junone, dajajoče znamenja za spor in vstajo (o Klodijevi sestri).
b) (o osebah) dajalec znamenja, povzročitelj, pobudnik: illum existimare Quintum fratrem lituum meae profectionis fuisse Ci. ep. da mi je dal znamenje (pobudo) za odhod, da je sprožil moj odhod.