Franja

Folge, die, (-, -n)

1. (Auswirkung) nasledek, posledica; Folgen haben imeti posledice; etwas zur Folge haben imeti za posledico; Grund und Folge razlog in posledica

2. (Reihe usw.) vrsta, niz, serija, zapovrstje, zaporedje, sosledje, vrstenje, Mathematik zaporedje; neue Folge nova serija

3. (folgende Zeit, folgender Teil einer Schrift) nadaljevanje; zweite Folge drugo nadaljevanje; in der Folge potem, pozneje; in weiterer Folge v nadaljevanju, pozneje

4. Jagd: zasledovanje

5. Folge leisten einer Einladung: odzvati se (vabilu), sprejeti (vabilo); einer Bitte: ugoditi (prošnji); einem Befehl: ubogati (povelje); Weisungen: ravnati se po (navodilih) zur Folge haben biti nasledek (X hat Y zur Folge Y je nasledek X-a)

Folgezeit, die, in der Folgezeit potem, nato, zatem

Fontēius 3 Fontéj(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb.

1. T. Fonteius Crassus Tit Fontej Kras, l. 210 poveljnik v Hispaniji: L.

2. T. Font. Capito Tit Font. Kapiton je od l. 178 do 176 poveljeval v Hispaniji: L.

3. M. Font. Mark Font., padel l. 91 pri Askulu: Ci.

4. sin prejšnjega (z istim imenom) je bil ob Sulovi diktaturi legat v Hispaniji, potem v Makedoniji, pozneje od l. 77 do 75 v Narbonski Galiji: Ci. Njegova sestra Fonteja (Fonteia) je bila Vestalka: Ci.

5. C. Font. Capito Gaj Font. Kapiton je l. 37 z Mecenatom izposloval mir med Antonijem in Oktavijanom: H.

6. njegov sin z istim imenom, prokonzul v Aziji: T.

7. nekega konzula Fonteja v cesarski dobi omenja: Iuv. (13, 17). — Kot adj.: gens Fontēia Ci. Fontejev rod. — Od tod adj. Fontēiānus 3 Fontejev, fontejski: nomen Ci.

*for, fārī, fātus sum (prim. gr. φημί [dor. φαμί] govorim, rečem, pravim, φήμη [dor. φάμα] glas, govorica, bajka, φάτις govorica, φωνή glas, φάσκω govorim, lat. fāma, fātum, fābula, fās, fāstus, fateor, sl. bajati, basen, baje, bajka, bajilo). Glag. je nepopoln in (kot v. simplex) star. ter večinoma pesn., v prozi le v zvezi fando audire; najdemo naslednje obl.: fatur, fabor, fabitur, fatus, fatus sum (eram, erat), imp. fare, inf. fari ali farier, sup. fatu, pt. fans, fantis, fantem, gerundivum in gerundium fandus, fandi, fando; poleg teh oblik še: fantur Varr., farer Aug.

1. govoriti, praviti, povedati, reči, naznaniti; abs.: sic fatus V., breviter fata est V., age fare V. dej, povej, Venulus ita farier infit V., fandi fictor V. (o Odiseju), fari nescios pueros (= infantes) H., cum primum fari coepisset Suet.; z acc. rei: fabitur hoc aliquis Ci., animus delira fatur Lucr., haec (talia) fatus V., vix ea fatus eram V., haec fantem Pr., cursu, quem fabor, eundum est Val. Fl.; v pass. pomenu: fasti dies sunt, in quibus ius fatur Suet. ap. Prisc. et ap. Isid. se sodi; z dat. cui Palinurus fatur V.; s praep.: ita ad aethera fatur V., sociosque … sic fatur ad omnes Val. Fl., super Hercule fari Val. Fl.; z odvisnim vprašalnim stavkom: fare, age, quid venias V., fare, an spes ulla (sit) Val. Fl.; z ACI: adfore … fare viros Val. Fl.

2. occ.
a) prerokovati, vedeževati: fata, fata fanda Enn., Apollo fatis fandis dementem invitam ciet Pac. ap. Ci., hic tibi — fabor enim … — bellum ingens geret V., fare, quem poenae petant Sen. tr.
b) opevati: Tarpeium nemus … fabor Pr. — Od tod pt. fandus 3
a) najprej kot gerundium: copia, tempora, finis fandi V. govorjenja, doctissimus fandi V., omnes fandi virtutes Ap. predavanja, govora; pogosto v abl.: fando accipere Pl. po slišanju izvedeti, po (od) drugih izvedeti, postulatio ne fando quidem nota Ci. o kateri se ni niti slišalo govoriti (praviti), ne fando quidem auditum est Ci. niti po slišanju ni znano, fando si contigit aures vestras O. po govorici (toda: quis funera fando explicet? V. s pripovedovanjem).
b) potem kot adj. α) ki se da (iz)reči, izrekljiv, izrečen; kot subst. n. pl.: non fanda timemus Lucan. bojimo se neizrekljive nesreče. β) ki se sme (iz)reči, dovoljen, pravi, pravičen: respersae fando nefandoque sanguine arae L., non fanda (= nefanda) piacula Lucan.; kot subst. n.: sperate deos memores fandi atque nefandi V. pravice in krivice, omnia fanda nefanda malo permixta furore Cat.

frāter, frātris, m (prim. osk. fratrúm = umbr. fratrum, fratrom = lat. fratrum, gr. φράτηρ, φράτωρ član fratrije (bratovščine), sl. brat = got. brōthar = strvnem. bruoder = nem. Bruder = ang. brother)

1. brat: frater cum sorore cubitavit Ci., uxoris frater Ci., Suet. svak, ženin brat, uxor fratris L. svakinja, bratova žena (jetrva), fratris filia Sen. ph. nečakinja, fratres cum fratribus C., consulis frater matre eadem genitus L. rodni brat, geminus fr. Pl., Pers. brat dvojček, gemini fratres Ci., V., L., O., Suet. ali fratres gemini Ci., H. = fratres gemelli O. brata dvojčka; occ. = Dioskura O. = dii fratres Suet., trigemini fratres L. bratje trojčki, germani fratres Pl., Ci., L. prava (rodna) brata, pravi (rodni) bratje, fratres uterini Cod. I. rodni bratje po eni materi; tudi o živalih: Cyprio velox cum fratre Lycisce O.; o rečeh: positi ex ordine fratres O. knjige enega (istega) pisca.

2. v pl.
a) sorojenci, bratje: fratres Aetnaei V. = Kiklopi, fratres coniurati V. = Giganti.
b) brat in sestra, bratje in sestre: Eutr., Icti., fratrum non incestus, sed incustoditus amor T. (o Silanu in njegovi sestri Kalvini).

3.
a) bratranec, bratič; s celotnim izrazom: frater patruelis „brat po stricu“, torej sin očetovega brata: frater patruelis et socer, F. Torquatus Ci., L. Cicero frater noster, cognatione patruelis, amore germanus Ci.; potem v povezavi samo frater: Iust., heredem Cn. Magium fratrem reliquit A. Aurius Ci., (Achilles) frater erat: fraterna peto O. (prim. O. Heroid. 8, 28), fratris cari flebile discidium Cat., Cotye fratre interfecto T., quas (insidias) Gotarzes fratri patefecit T.
b) (krvni) sorodnik sploh: Metellus frater inimici (Clodii) Ci. (bratranec po materi), agitans discordia fratres V., perfusi sanguine fratrum V., et sceleris pudet fratrumque H., Numida gratias de fratris (svakovega) filio remisso agit L., Suessiones fratres consanguineique Remorum C.

4.
a) kot ljubkovalna beseda (bratovski) prijatelj, bratec: volo, mi frater, fraterculo tuo credas Timarchides ap. Ci. (Orat. in Verrem 3, 66, 155), „frater“, „pater“ adde; ut cuique est actus, ita quemque facetus adopta H., vis, frater, ab ipsis ilibus? Iuv.; o ljubimcu: Tib., Mart., cum istius mulieris viro — fratre volui dicere Ci.; o živalih: salve frater (tako pravi osel merjascu pri Ph.).
b) brat kot jur.(držpr.) častni naslov, zavezni brat, pobratim: non modo hostes, sed etiam fratres nostri Aedui Ci., Aedui fratres consanguineique nostri saepenumero a senatu appellati Ci.,
c) kot nom. propr. Fratres Bratje, ime gora v Mavretaniji zaradi njihove medsebojne podobnosti: Mel., Plin.

fugō -āre -āvī -ātum (fuga)

1. koga v tek nagnati, v beg zapoditi, zagnati, nagnati, koga odgnati, odpoditi, zapoditi, prepoditi: is, qui homines inermes fugarit Ci., is, qui armis fugatus est Ci., exercitūs maximos fugatos esse dico Ci., fugato omni equitatu C., utriusque exercitūs uno proelio fugavit N., f. classem N., aliquem a Cumis L., deos Lucan., legatum, hostium naves Suet., aliquem Tarentum Eutr. Pogosto aliteracija, najprej asindet.: fudi fugavi expuli L., fusus fugatus L.; potem pa: Numidas fundere atque fugare S., aliquem fugare fundereque S., Veientes … fusi fugatique L., quattuor exercitus fudit fugavitque L., hostes fugare et fundere S., L.; poleg tega v vsakovrstnih različicah brez aliteracije: aliquem caedere fugareque Ci., pulsus fugatusque L.

2. metaf. odgnati, pregnati, odpoditi, prepoditi, preplašiti: f. nubes V., O., stellas V., ustra H., tenebras O., Lucifero fugante tempora noctis O., hoc fugat terretque poëtam H. prestraši, f. somnos Tib., emptores Col., lucem Val. Fl., contagia belli dira fugant Lucan.; z abl. instrumenti: mortis timorem morte f. O. Na vprašanje odkod?: Clodius ab altaribus religiosissimis fugatur Ci., flammas Hectoreas a classe f. O. odvrniti, ardor de caelo fugabitur O.; s samim abl.: illā regione fugatae O., maculas ore f. O.; occ. v pregnanstvo zapoditi (spraviti), pregnati: longeque fugati conspectu ex hominum Lucr., nisi me mea Musa (pesem) fugasset O., Saturno rege fugato Tib., patriā tellure fugatus Val. Fl., f. ministros Suet., tela nervo Sil. izstreliti, spustiti.

Fulvius 3 (fulvus, Fulvius torej = „Rjavec“) Fúlvij(ev), ime rim. plebejskega rodu iz Tuskula. Poseb. znani so:

1. Cn. Fulvius Maximus Centumalus Gnej Fulvij Maksim Centumal, ki je kot konz. l. 298 premagal Samnite (pri Bovijanu), l. 297 pa kot pretor Etruščane: L.

2. Cn. Fulv. Centumalus je kot konz. premagal l. 229 ilirsko kraljico Tevto, l. 210 pa v boju s Hanibalom padel pri Herdoneji v Apuliji: L.

3. Q. Fulv. Flaccus Kvint Fulv. Flak se je kot konz. l. 212 srečno bojeval s Kartažani v Kampaniji ter prišel ob pravem času na pomoč Rimu, ki ga je ogrožal Hanibal; l. 212 je zopet osvojil Kapuo; pozneje je bil tudi diktator in večkrat zaporedoma konz.: L.

4. njegov istoimenski sin se je uspešno bojeval s Keltiberi in Liguri; konz. l. 179: L.

5. M. Fulv. Flaccus Mark Fulv. Flak, konz. l. 125, grakhovec, padel l. 121 z Gajem Grakhom vred: Ci., S., Vell., Val. Max.

6. M. Fulv. Nobilior Mark Fulv. Nobilior, se je kot pretor l. 195 zmagovito bojeval v Hispaniji in kot konz. l. 189 premagal Etolce: L.

7. M. Fulv. Bombalio Mark Fulv. Bombalion, nepomembni oče slovite Ciceronove sovražnice Fulvije (Fulvia), ki je bila omožena najprej s Klodijem Pularom (njena hči je bila soproga Julija Cezarja), potem z mlajšim Gajem Skribonijem Kurionom, tr. pl. l. 50, naposled s triumvirom Markom Antonijem. Umrla je v Sikionu na begu po bitki pri Akciju: Ci., Vell., Fl. — Od tod

1. adj. Fulviānus 3 Fulvijev, Fulvijin: stola Val. Max., herba Plin.

2. Subst. Fulviaster -trī, m posnemalec Fulvija v laganju, drugi Fulvij: Ci. ep. (o Postumiju).

furca -ae, f

1. vile z dvema rogljema, burkle, rogovila, rogovilasta podpora: furcae bicornes V., vitibus aptare sudes furcasque valentes V.; (rogovilast) podporni kol pri hiši: L., O., pri mreži (= amites) debelna rogovila, razsoha: Plin.

2. vilice: furcā levat ille bicorni terga suis O. z dvorogljatimi vilicami (burklami); occ. tudi gnojne vile, zlasti preg.: cupae delapsae furcis ab opere removentur C., furcā aliquem detrudere L., naturam expellas furcā (= z vso silo), tamen usque recurret H.

3. metaf.
a) stoga = rogovilast jarem kot kaznovalno orodje (lesena razsoha v obliki (gr. Λ), ki so jo dali kaznjencu čez tilnik, mu privezali roke na oba konca, potem pa so ga bičali; to je bila predvsem kazen za sužnje): Eutr., Lact., Prud., tu hodie furcam feras Pl., servus per circum … furcam ferens ductus est Ci., servum quidam pater familiae sub furca caesum egerat circo L., ibis sub furcam H. prišel boš v sužnost, cervicem inseri furcae Suet.; occ. vešala, vislice rogovilaste oblike: canes vivi in furcā Plin., furcā figere, in furcam tollere, furcae subicere Icti.
b) soteska (v obl. V): f. Caudīnae Val. Max.; prim. furculae Caudīnae, gl. furcula.
c) furcae cancrorum rakove klešče: Ap.
č) jarem za junce, ki še niso ukročeni: Varr.

galea -ae, f (izpos. gr. γαλέη, γαλῆ [iz *γαλέjα] podlasica, kuna, potem čelada iz podlasičje kože; glede pomena prim. gr. κυνέη, κυνῆ pasja koža, potem oglavnica iz pasje kože, naposled oglavnica iz drugih živalskih kož, npr. κτιδέη κυνέη HOM. oglavnica iz podlasičje kože)

1.
a) vsaka usnjena (okovana) oglavnica, usnjena (okovana) čelada, usnjen šlem (cassis je kovinska čelada): g. venatoria N. usnjena lovska čepica, Germanorum vix uni erat cassis aut galea T., cassis de lamina est, galea de corio ISID.
b) sploh čelada, šlem: C., V., O., TIB., PR. idr. in hoc fano galeas aëneas Scipio deposuerat CI.

2. metaf. čop(ek) afriških kokoši: COL.

gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

II. medijsko mesto: PLIN. –

III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.

generalni sekretar stalna zveza
(funkcionar) ▸ főtitkár
Generalni sekretar sindikata najemnikov kritizira oblasti, da imajo dvojna merila. ▸ A bérlők szakszervezetének főtitkára azt rója fel a hatóságoknak, hogy kettős mércét alkalmaznak.
Potem ko je deset let preživel na mestu generalnega sekretarja Združenih narodov, si je Kofi Anan zaželel nekoliko miru in anonimnosti. ▸ Az ENSZ főtitkáraként eltöltött tíz év után Kofi Annan egy kis békére és névtelenségre vágyott.

geniculum -ī, n (demin. genū)

1. otroško koleno: VARR.; potem koleno sploh: TERT., M., VEG., dissolutio geniculorum VULG. kolena se šibijo.

2. meton. kolence na žitnih steblih: PLIN.

gladiātor -ōris, m (* gladiārī iz gladius, prim. dī-gladiārī)

I.

1. z mečem oboroženi, borilec v krvavih bojnih igrah v Rimu, ki so potekale sprva pri pogrebih in pojedinah, potem kot javne, v zabavo ljudstva prirejene igre, gladiator. Gladiatorji so bili sužnji, vojni ujetniki ali zločinci, včasih tudi možje svobodnega rodu, ki so se dali v najem za plačilo (auctoramentum, od tod imenovani auctorati). Razdeljeni so bili v družbe (familiae), ki so jim načelovali učitelji (magistri, lanistae): CI. idr.; metaf. (kot psovka) pretepač, razbojnik: alter nobilis gladiator habetur CI., qui ... a scurris semper potius gladiator quam scurra appellatus est CI., scelerati gladiatoris amentia CI., quem gladiatorem non ita appellavi, ut interdum etiam M. Antonius gladiator appellari solet CI.

2. meton. pl. gladiatores = gladiatorske borbe, gladiatorske igre: gladiatores dare TER., CI., SUET. ali ēdere T., SUET. gladadiatorske igre prirejati (prirediti, organizirati), gladiatoribus (abl.) CI. pri gladiatorskih igrah (borbah). –

II. izdelovalec mečev, mečar: DIG.

glas samostalnik
1. (pri živih bitjih) ▸ hangOb golu Rudija tako vpijem, da ostanem brez glasu. ▸ Rudi góljánál akkorát üvöltök, hogy elmegy a hangom.Znam povzdigniti glas, predvsem tedaj, ko moram znova in znova ponavljati že izrečeno. ▸ Fel tudom emelni a hangomat, különösen akkor, amikor újra és újra meg kell ismételnem, amit már elmondtam.
2. (o volitvah) ▸ szavazat, voksV prvem krogu je dobil skoraj 20 odstotkov glasov volivcev. ▸ Az első körben a szavazatok közel 20 százalékát szerezte meg.Lahko glasovi iz tujine še spremenijo volilni izid? ▸ A külföldön leadott szavazatok még befolyásolhatják a választási eredményt?Za opustitev sojenja je potrebna le navadna večina glasov. ▸ A tárgyalás megszüntetéséhez egyszerű többségre van szükség.
3. (predstavnik mnenja ali skupine) ▸ hang, szóSlišim vse več glasov o nepravilnostih pri popisu prebivalstva, zato ne vem, koliko bo sploh verodostojen. ▸ Egyre több hangot hallok a népszámlálás szabálytalanságairól, ezért nem tudom, mennyire lesz hiteles.
So stranka ljudi, ki si prizadevajo za javni in narodni interes, prek stranke naj bi se slišal glas vsakega posameznika. ▸ Olyan emberek pártja, akik elkötelezettek a köz- és nemzeti érdekek mellett, és a párton keresztül minden egyes ember hangját hallatnák.
O zmagovalcih odločajo tako glasovi strokovnjakov s področja turizma kot glasovi javnosti. ▸ A győztesekről a turisztikai szakemberek és a közönség szavazatai döntenek.

4. (o osebnih občutkih) ▸ hangPozabi na to, kaj si bodo, če boš prisluhnil drobnim glasovom v glavi, mislili drugi. ▸ Felejtsd el, hogy mások mit fognak gondolni, ha a fejedben lévő hangokra hallgatsz.
Povezane iztočnice: notranji glas

5. (o glasbilih) ▸ hangIz zvonika se je po vaških ulicah živahno, a slovesno razlegal glas zvonov, umetnost domačih pritrkovalcev. ▸ A harangtoronyból a harangok hangja, a helyi harangozók művészete élénken, de ünnepélyesen zengett végig a falu utcáin.Vso svojo pozornost in ves svoj čas posveča kitari in iz strun izvablja glasove, kakršnih zlepa ne slišite. ▸ Minden idejét és figyelmét a gitárnak szenteli, és olyan hangokat csalogat elő belőle, amelyeket jószerivel nem lehet hallani.

6. (nedoločen zvok) ▸ hang
Nejasno je slišal glasove, ki so prihajali z desne strani hodnika. ▸ Homályosan hangokat hallott a folyosó jobb oldaláról.
Ko so se vrata odprla, je slišal glasove z ulice, potem pa hitre korake, dokler niso v teku izginili. ▸ Amikor az ajtó kinyílt, hangokat hallott az utcáról, majd gyors, távozó futólépteket.

7. v jezikoslovju (akustična enota) ▸ hang
V črkopisju se je zavzemal za eno črko za en glas. ▸ A helyesírásban az egy betű egy hang elvét támogatta.
Razvojno brbljanje je naraven pojav v razvoju izreke glasov do četrtega leta. ▸ A fejlődési gügyögés természetes jelenség a hangok fejlődésében négyéves korig.

8. (pri petju) ▸ hang

glava boli koga frazem
(imeti skrbi; obžalovati kaj) ▸ fő a feje, fáj a fejeBrez skrbi, tokrat vas ne bo bolela glava zaradi previsokega računa mobilne telefonije. ▸ Nyugi, most nem fog fejfájást okozni a magas mobiltelefon-számla.
Kljub veselemu decembru ne zanemarite službenih obveznosti. Da vas potem januarja ne bo bolela glava. ▸ Hogy januárban ne fájjon a feje, a decemberi vidámságok közepette se hanyagolja el szolgálati kötelezettségeit!

glīs, glīris, m (sor. s skr. giríḥ, girikā miš, morda tudi z lat. gula, potem bi bil osnovni pomen besede „glodavka“, „požrešna žival“) polh, podlesek, za Rimljane slaščica: PL. AP. NON., VARR., PETR., PLIN., MART.

Opomba: Star. gen. sg. glīsis: NAEV. FR.

gradbena samostalnik
neformalno (izobraževalna ustanova) ▸ építőmérnöki
"Potem pojdi na srednjo gradbeno, so mi rekli," se spominja 30-letnica. ▸ „Azt mondták, hogy utána menjek építőipari középiskolába” – emlékezik vissza a harmincéves nő.
Po gimnaziji sem se vpisal na gradbeno. ▸ A gimnázium után építőmérnökire iratkoztam be.

gȕšta ž, gùštāk -áka m, gùštara ž goščava: do preda dan išla sam utrenikom, onda se uhvatim gušte potem sem zavila v goščavo; sakriti se u guštaku; slavuj je izvijao u guštari

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

hagiographa -ōrum, n (gr. ἁγιόγραφα) pravzaprav „sveti spisi“, potem tretji del svetopisemskih knjig stare zaveze: Eccl.