Franja

vrábec (-bca) m

1. zool. passero (Passer Italiae):
domači vrabec passero domestico (Passer domesticus)
poljski vrabec passero mattugio (Passer montanus)
vrabci čivkajo, ščebetajo i passeri cinguettano
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. počutiti se brez skrbi kot vrabec v prosu vivere senza pensieri, stare come un papa
pren. o tem čivkajo že vrabci (na strehi) è universalemnte noto, è di dominio pubblico, è risaputo
PREGOVORI:
bolje vrabec v roki kot golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano

2. inter. perbacco; diavolo; caspita:
kako, vrabca, se je že pisal come diavolo si chiamava?!
glej ga (no) vrabca caspita!

zaj|ec² moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Hase, -hase (poljski Feldhase, gozdni Waldhase, polarni/snežni Schneehase, planinski Schneehase der Alpen, afriški/kapski Kaphase, oslovski Eselshase); red: der Hasenartige, das Hasentier
zajec skakač Pedetus: Springhase
pampski zajec (mara) Dolichotis: der Mara
morski zajec riba: der Seehase, der Lumpfisch

zájec (-jca) m

1. zool. lepre; (udomačen) coniglio:
lov na zajce caccia alla lepre
slišati kot zajec sentire benissimo, avere un ottimo udito
spati kot zajec avere il sonno leggero, dormire come una lepre
teči kot zajec correre come una lepre
gastr. zajec v omaki spezzatino di lepre

2. pejor. coniglio:
prevelik zajec je, da bi si to upal è troppo coniglio da osarlo

3. cavastivali, tirastivali
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. uganiti, ugotoviti, vedeti, zvedeti, v katerem grmu tiči zajec indovinare, vedere dove sta la lepre
spoznati se, razumeti se na kaj kot zajec na boben non capirci un'acca
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
pren. skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto perse Martin la cappa
zool. morski zajec ciclottero (Cyclopterus)
zool. planinski zajec lepre delle Alpi (Lepus timidus varronis)
zool. poljski zajec lepre (Lepus europaeus)

ἀγρο-νόμος 2 (νέμω) poet. na polju prebivajoč, poljski, selski (νύμφαι); subst. ὁ kmet.

ἀγρότερος 3 (ἀγρός) ep. divji, selski, poljski.

ἀρουραῖος 3 ἀρουρίτης, ου, ὁ selski, poljski; μῦς poljska miš.

Δη-μήτηρ gen. Δήμητρος, dat. -τρι, acc. -τρα, voc. Δήμητερ 1. Demetra, Cerera, mati Perzefone; njeno svetišče se je imenovalo Δημήτριον, τό. 2. meton. žito, poljski pridelki.

ἐργάζομαι d. m. (ἔργον) [augm. ἠργ- in εἰργ-, redupl. εἰργ-; fut. ἐργάσομαι, aor. ἠργασάμην, pf. εἴργασμαι, aor. pass. ἠργάσθην, fut. pass. ἐργασθήσομαι, adi. verb. ἐργαστέος; ion. brez augm. in redupl.] 1. intr. delam, pos. delam na polju; počnem kaj, ἔν τινι gospodarim NT, οἱ ἐργαζόμενοι, (poljski) delavci, težaki, ἐργαζόμενος σώματι z delom svojih rok, ἐργαζόμεναι ἠρίστων zajtrkovale so med delom, ἐργασάμεναι ἐδείπνουν obedovale so po končanem delu. 2. trans. a) izdelujem, napravljam τεῖχος, εἰκόνας, izvršujem, delam, storim κλυτὰ ἔργα, κακά, ἔργον καλόν storim dobro delo NT, ἁμαρτίαν grešim NT, ἱερά opravljam sveto službo NT, ἐργαζόμενοι τὴν ἀνομίαν hudodelniki NT; pass. τὰ πρόσθεν ἐργασμένα Πέρσῃσιν kar so Perzijani storili prej, θώρακες εὖ εἰργασμένοι dobro izdelani oklepi, κακόν μοι εἴργασται slabo sem izvršil svojo nalogo; b) obdelujem γῆν, χώραν, kujem χρυσόν, bavim se τέχνην; θάλατταν vozim se po morju NT; λίθοι εἰργασμένοι obdelani, sklesani kamni; c) povzročim, napravim πημονάς; d) pridelam, zaslužim χρήματα, ἐπιτήδεια, τὴν βρῶσιν trudim se za jed NT; e) naredim, storim, prizadenem komu kaj (dobrega ali slabega) τινά τι.

καρπός¹, ὁ [Et. iz qr̥pó-s, lat. carpo, ere (iz kŕ̥pō), nem. Herbst (čas trgatve, žetve)] 1. sad, plod; pl. poljski pridelki, žetev, žito, (tudi) vino; mladiči, ποιῶ καρπόν rodim, donašam sad NT. 2. korist, uspeh, plačilo, dohodek.

Νευρὶς γῆ dežela naroda, ki se zove Νευροί v današnji Galiciji in Poljski.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

ὡραῖος 3 (ὥρα) 1. a) zrel, dorastel, pravočasen, γάμου, ἀνδρός zrela za možitev; b) ob svojem (pravem) času; subst. ἡ ὡραία dober (ugoden) letni čas, čas žetve, poletje, τὴν ὡραίαν o pravem (navadnem) času, Her. 4, 28 ob našem deževnem času; τὰ ὡραῖα poljski pridelki, letina, sadje, τρωκτὰ ὡραῖα sadje, ki se jé sirovo (grozdje, orehi itd.). 2. v cvetu mladosti, cvetoč, ljubek, lep, krasen, dražesten.