Franja

cadavre [kadavr] masculin truplo; mrlič, mrtvec; kadaver; familier izpraznjena steklenica

cadavre ambulant živ mrtvec
être, rester comme un cadavre biti, ostati nepremičen
sentir le cadavre (figuré) nekaj neprijetnega opaziti ali slutiti

calle ženski spol ulica, cesta, aleja, drevored; izhod, izgovor, pretveza

calle de árboles drevored
calle hita od hiše do hiše
abrir calle, hacer calle prostor napraviti, pot utreti
alborotar la calle delati mnogo hrupa
coger la calle oditi, proč iti
doblar la calle zaviti okoli vogala
echar algo a (en) la calle v javnost prinesti nekaj, obesiti na veliki zvon, raztrobiti
echar (plantar, poner, dejar) a uno en la calle koga pred vrata postaviti, ven vreči; odpustiti iz službe; grobo zavrniti
echarse a la calle stopiti v javnost; upreti se
llevar(se) a uno de calle obvladati, premagati koga; prepričati koga
pasear (rondar) la calle a una mujer dvoriti ženski
quedar(se) en la calle ostati (biti) na cesti
sacar (echar) a la calle med ljudi prinesti, javno objaviti
tomar la calle k sili poseči
movimiento de las calles cestni promet
azotar calles potepati se po ulicah, potikati se po cestah
coger las calles zapreti ulice
ir desempedrando las calles drveti skozi ulice (po cestah)

calma ženski spol brezvetrje, (morska) tišina, mir; flegma, nebrižnost; zastajanje, zastoj, mirovanje

con toda calma čisto mirno
proceder con calma ravnati z mirno preudarnostjo
estar, quedar en calma biti, ostati miren
gran calma, señal de agua tihe vode globoko dero
calma chicha, calma muerta popolno brezvetrje z dušečo vročino; lenost, brezdelnost

cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)

cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)

casa ženski spol hiša, poslopje, dom, bivališče; služinčad; gospodarstvo, gospodinjstvo; trgovska hiša, tvrdka, podjetje, firma; družina, rod(ovina); šahovsko polje

casa bancaria banka
casa de beneficencia, casa de caridad ubožnica
Casa Blanca Bela hiša (v Washingtonu)
casa de campo dvorec na deželi, vila
casa de comercio trgovska hiša
casa de comidas gostišče, gostilna
casa de comisiones komisijska trgovina
casa de cita(s) prenočišče, hotel
casa consistorial, casas consistoriales mestni urad, rotovž
casa de corrección poboljševalnica
casa de correos poštno poslopje, pošta
casa cuna hospicio ubožnica
casa del cura župnišče
casa editorial založba
casa de empeños zastavljalnica
casa expedidora razpošiljalnica
casa exportadora, casa de exportación izvozno podjetje
casa de (niños) expósitos najdenišnica
casa de fieras zverinjak, živalski vrt
casa de huéspedes penzion, gostišče
casa importadora uvozno podjetje
casa de juego igralnica
casa de labor, casa de labranza pristava, posestvo na kmetih
casa de locos blaznica
casa de maternidad porodnišnica
casa de moneda kovnica denarja
casa del montero lovska koča
casa de orates blaznica
casa particular zasebna hiša
casa de préstamos posojilnica
la Casa del Pueblo občinska hiša, občina, rotovž
casa real kraljeva palača, kraljev dvor
casa de salud zdravilišče
casa de socorso postaja prve pomoči
casa de tía (fam) ječa, zapor
casa de trueno razvpita hiša
casa de vecindad majhna meščanska, stanovanjska hiša
gente de casa sosedje, znanci
a casa domov
ir a casa de alg. iti h komu (na dom)
de casa en casa od hiše do hiše
los de casa domači (ljudje)
en (su) casa doma
asentar casa nov dom si ustvariti
no caber en toda la casa ves razburjen biti, razburiti se
echar la casa por la ventana denar skoz okno metati, zapravljivo živeti
estar de casa biti v domači obleki; domač biti
guardar la casa (morati) ostati doma
¡pase V. por mi casa! oglasite se pri meni!
poner casa dom si ustvariti, nastaniti se, naseliti se
ya sabe V. su casa, ahí tiene V. su casa obiščite me spet kmalu (vljudnostna formula)
en casa del gaitero todos son danzantes kot so stari peli, tako mladi žvrgolijo
cada uno manda en su casa vsak je gospodar v svoji hiši

cedil|o srednji spol (-a …) der Seiher, z večjimi luknjami: der Durchschlag; das Sieb (ročno Handsieb, oljno Ölsieb)
figurativno pustiti na cedilu in Stich lassen, im Regen stehen lassen
ostati na cedilu sich verraten und verkauft fühlen

cedílo colander; strainer; percolator; filter

na cedílu ostati (figurativno) to get left in the lurch
pustiti koga na cedílu to let someone down, to desert someone, to leave someone in the lurch, to forsake someone, to fail someone, to leave someone in a jam ali in a mess; to abandon someone, ZDA to go back on someone, (razočarati) to disappoint someone
ne pusti me na cedílu v sili! don't fail me now I need you!
pustiti dekle na cedílu to leave a girl in the lurch

cedílo passoire ženski spol , filtre moški spol

figurativno na cedilu pustiti abandonner (ali laisser) dans l'embarras, faire faux bond à, laisser en panne
na cedilu ostati en être pour ses frais; familiarno être le dindon de la farcé, se brosser

cedílo (-a) n colino; colatoio; colabrodo:
pren. ostati na cedilu restare con un palmo di naso, restare a bocca asciutta, restare con un pugno di mosche in mano
pren. pustiti koga na cedilu lasciare in asso qcn., abbandonare qcn. (alla sua sorte)

cél entier, complet, total, intact

celo število nombre entier
cela vas tout le village
cele dneve je delal il travaillait des jours entiers
cela ura une heure entière
ostati cel demeurer intact
cel znesek le montant total

cȅsta ž, rod. mn. cêstā cesta: državna, glavna, makadamska cesta; obilazna cesta; obvoznica; prilazna cesta vpadnica; šumska cesta; industrijska cesta turistička cesta; oprema -e; auto-cesta; baciti koga na -u; mjeriti -u meriti cesto, opotekati se pijan po cesti; široka ti je cesta na voljo ti je; naći se na -i znajti se na cesti; ostati brez sredstev za življenje

chambre [šɑ̃br] féminin (spalna) soba; prostor; marine kajuta; komora, zbornica

les Chambres senat in poslanska zbornica
chambre d'agriculture poljedelska komora
chambre à air (automobilisme) zračnica
chambre d'amis soba za goste
chambres attenantes, communicantes sosedne sobe
Chambre basse, des communes angleški spodnji dom, poslanska zbornica
chambre de bonnes soba za hišno pomočnico
chambre de commerce trgovinska zbornica
chambre à coucher spalnica
chambre à louer soba za oddajo
chambre-cuisine kuhinja, ki rabi tudi za bivanje
Chambre des députés, la Chambre poslanska zbornica
chambre d'enfants otroška soba
chambre forte trezor, pred ognjem in vlomom varen prostor v banki za shrambo vrednotnic
chambre frigorifique, froide hladilnica
chambre garnie, meublée opremljena soba
chambre à gaz plinska celica
Chambre haute, des pairs (politique) angleški zgornji dom
chambre indépendante soba s posebnim vhodom
chambre à un lit soba z eno posteljo
chambre des machines strojnica (prostor)
chambre de métiers obrtna zbornica
chambre noire, obscure (photographie) temnica
femme féminin de chambre sobarica, hišna
musique féminin de la chambre komorna glasba
ouvrier masculin en chambre delavec, ki dela na domu, doma
pot masculin de chambre nočna posoda
robe féminin de chambre domača halja
pommes féminin pluriel de terre en robe de chambre krompir v oblicah
stratège masculin en chambre kavarniški strateg, nekompetenten teoretik
théorie féminin élaborée en chambre birokratska teorija
se confiner dans sa chambre (figuré) zapreti se, zabiti se, zakopati se v svojo sobo
consigner à la chambre kaznovati s hišnim zaporom
faire la chambre pospraviti sobo
faire chambre à part ločeno spati
garder la chambre ostati v sobi (zaradi bolezni)
travailler en chambre delati na domu, doma
il y a bien des chambres à louer dans sa tête (figuré) on ni čisto pri pravi (pameti)

change [šɑ̃ž] masculin menjanje, menjava (denarja); premena; menjalnica; tečaj; (lov) zamenjava živali z drugo živaljo, napačna sled

change du jour dnevni tečaj
change à vue menica na vpogled
agent masculin de change borzni agent
bureau masculin de change menjalnica
cours masculin de change devizni tečaj
infraction féminin des changes devizni prestopek
lettre féminin de change menica
prix masculin de change ažio
ils ont tout juste un change de drap imajo le eno nadomestno (rezervno) rjuho
donner le change à quelqu'un (figuré) prevarati koga, nasuti komu peska v oči
endosser un effet de change indosirati menico
la bête donne le change žival spelje pse na drugo sled, na zasledovanje druge živali
le change est au pair menjava (denarja) je 1 : 1
négocier des lettres de change prodati, v promet dati menice
gagner, perdre au change pridobiti, izgubiti ob menjavi, zameni (denarja)
prendre le change pustiti se zvoditi, zapeljati v zmoto
rendre le change à quelqu'un (figuré) komu ničesar, dolžan ne ostati

chemin [šəmɛ̃] masculin pot; steza; sredstvo, način; tekač (preproga)

chemin battu shojena pot (tudi figuré)
chemin carrossable vozna pot
chemin côtier obalna pot
chemin creux pot skozi sotesko
chemin de (la) croix križev pot
chemin des écoliers (figuré) najdaljša pot
chemin d'escalier preproga, tekač po stopnicah
chemin de fer železnica
par chemin de fer po železnici, z železnico
prendre le chemin de fer peljati se z železnico
chemin de fer aérien, suspendu, à suspension vzpenjača
de fer à crémaillère železnica na zobatih tračnicah
chemin de fer d'exploitation rudniška železnica
chemin de fer funiculatre žična železnica
chemin de fer métropolitain mestna železnica
chemin de fer de montagne gorska železnica
chemin de fer souterrain podzemeljska železnica
chemin de fer surélevé nadcestna železnica
chemin de fer à voie normale, à voie étroite normalnotirna, ozkotirna železnica
chemin ferré z gramozom, s prodom posuta pot
chemin forestier gozdna pot
chemin montant klanec
chemin du paradis strma pot (tudi figuré)
chemin de piétons pešpot
chemin de roulement (aéronautique) vzletna, pristajalna steza
chemin rural poljska pot
chemin sinueux, serpentant, tortueux pot v serpentinah
chemin de table podolžen namizni prtič
chemin de traverse prečna pot
chemin vicinal občinska pot
chemin du village pot, ki pelje v vas
en chemin, chemin faisant med potjo, spotoma
par voie et par chemin z vsemi sredstvi
vieux comme les chemins zelo star
bout masculin de chemin kos poti
coude masculin, tournant masculin du chemin zavoj, ovinek poti
croisée féminin de chemins razpotje, križišče
grand chemin glavna prometna cesta
voleur masculin de grand chemin cestni ropar
deux heures de chemin dve uri hoda
aller son (droit) chemin iti svojo pot, ne se pustiti zavesti
aller son grand chemin (figuré) ne iti po ovinkih
aller son (petit bonhomme de) chemin tiho iti svojo pot
ne pas y aller par quatre chemins ravnati odkrito in pošteno
s'arrêter à mi-chemin (figuré) ustaviti se na pol pota
demander le chemin vprašati za pot
s'écarter du droit chemin (figuré) zaiti na kriva pota
emprunter un chemin uporabljati pot
être en chemin de nameravati
être dans le bon chemin biti na pravi poti, prav ravnati
être en bon chemin (figuré) biti na najboljši poti, dobro napredovati
être sur le chemin de quelqu'un biti komu napoti
être, aller toujours par voie et par chemin biti vedno na potovanjih
faire, abattre du chemin precejšnjo pot za seboj imeti
faire la moitié du chemin (figuré) na pol poti priti nasproti
faire son chemin iti svojo pot, imeti uspeh, napraviti lepo kariero
se frayer, s'ouvrir son, le chemin (figuré) pot si utreti; dati zgled
se mettre en chemin iti na pot
passer son chemin iti naprej, ne se ustavljati
rebrousser chemin iti po poti nazaj, obrniti se
rester en chemin ostati na poti
tromper le chemin pot si skrajšati, napraviti si pot prijetnejšo
se tromper de chemin zaiti, zabloditi
trouver des pierres en son chemin naleteti, zadeti na težave
tout chemin mène à Rome vse poti vodijo v Rim, figuré mnogo je načinov, da pridemo do cilja
qui trop se hâte reste en chemin (proverbe) prevelika naglica samo škoduje

citoyen, ne [sitwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin državljan, -nka; familier, péjoratif oseba, individuum, tip

citoyen d'honneur častni meščan
citoyen du monde, de l'univers svetovljan
rester citoyen yougoslave ostati jugoslovanski državljan
méfie-toi de lui, c'est un drôle de citoyen ne zaupaj mu, to je čuden tip!

clam (st.lat. calam ali calim; sor. s celāre, tvorba kakor cōram, palam)

1. adv. skrivaj(e), tajno: V., O. idr., palam in eum tela iaciuntur, clam subministrantur Ci., multa palam domum suam auferebat, plura clam de medio removebat Ci., suos cl. ex agris deducere coeperunt C., et fecisset, nisi ille cl. noctu ex praesidiis eius effugisset N., cl. et palam coeptis obviam ire L., haud cl. tulit iram L. ni prikrival, cl. esse (alicui) Kom., L. prikrito ostati komu, ne(po)znano biti komu; adv. okrepljen: clam furtim proficisci L. skrivaj in kradoma, prav natihoma.

2. praep. skrivaj(e) pred kom, brez koga vednosti, ne da bi kdo vedel
a) redko z abl.: Kom., clam patre Acc. fr., nonne sibi cl. vobis salutem fugā petivit C., cl. istis Ci. ep.
b) pogosteje z acc.: clam patrem, uxorem Pl., cl. patrem atque omnes Ter., cl. me, te, eos est Pl., Ter., Gell. meni, tebi, njim je neznano, cl. aliquem habere Kom., Hier. prikrivati komu, ne facinora eius cl. vos essent S., cl. praesidia Pompeiana Auct. b. Hisp.

coi, coite [kwa, t] adjectif, vieilli miren, tih

se tenir, rester coi ostati, biti miren in tih

compostura ženski spol sestavitev, izgotovitev; ureditev; zgradba; izboljšanje, poprava; ustvarjenost; okras, lišp; spodobnost, nravnost; poravnava

guardar compostura ostati v mejah (dostojnosti)
tener compostura biti ponarejen (mešan)

concilium -iī, n

1. sklic(anje); met. sklican zbor, shod, sestanek: videre ambas si in uno miles concilio volet Pl. obe na enem kraju, in pastorum concilium se recipere Ci., c. advocare Ci., convocare C., vocare ali cogere V., dimittere Ci., C., seclusum a concilio deorum Ci., in illud divinum animorum concilium coetumque proficisci Ci., c. amicorum N., ibi concilium populi habere N., quod earum (Camenarum) ibi concilia cum coniuge sua Egeria essent L., mortalium concilium adire Cu., c. totius Graeciae Cu. srečanje cele Grčije (na istmijskih igrah).

2. occ.
a) zbor, zborovanje, shod v kak poseben namen: nullum futurum fuisse Romae nisi publicum concilium L., tribuni plebi concilium edicunt L. napovedo ljudski zbor (comitia tributa) = c. plebis L.; c. populi L. narodni zbor (comitia centuriata), quominus concilium (sc. populi) advocares legemque ferres Ci.; patres ex concilio submovere ali patrum sanctum c. H. senat. Tudi zbor zunaj Rima, poseb. v provincah zvezni, deželni zbor, svèt, tudi narok, dan: concilium Lutetiam Parisiorum transtulit C. je premestil, in communi Belgarum concilio C., c. Latinorum advocare L., c. Achaicum L. ahajska zveza, concilium dare (praebere) legatis L. narok (dan) razpisati.
b) pesn. vez, zveza, združitev: hoc mihi concilium tecum manebit O. tako hočem s teboj združen ostati, c. rerum Lucr.; poseb. telesna združitev, spolni odnos: concilio genitali arceri Lucr., concilia corporalia Arn.; od tod met. spodbujevalka (kaka rastl.) spolnega nagona, afrodiziak: Plin. (o rastl. [ias(i)ōnē, iasinē] morda družabnica, ker raste v skupinah).

confine² [kənfáin]

1. prehodni glagol (to na)
omejiti; zapreti, konfinirati
arhaično mejiti na kaj

2. neprehodni glagol (with)
biti na meji

to confine o.s. to omejiti se na kaj, držati se česa
to be confined (of a child) roditi
he was confined to his bed moral je ostati v postelji