Franja

lingua (stlat. dingua (sabin. l = d)) -ae, f (indoev. *dn̥g'hu̯ēH, gen. *dn̥g'huHés jezik (kot organ); prim. skr. jihvā́, juhū́- = sl. jezik = hr. jèzik = lit. liežùvis = got. tuggō = stvnem. zunga = nem. Zunge; ljudska etim. povezuje to besedo z lingere)

1. jezik (kot ud človeškega in živalskega telesa): in ore sita lingua est, finita dentibus Ci., nigra subest udo lingua palato V., linguam eicere Ci., linguam … ab inrisu exserentem (sc. iuvenem) producunt L., linguā lambere pueros L. (o volkulji) ali vulnera O., linguā properante legere O., prima l. Plin. konec jezika; kot izraz govorniške moči preg. (po Hom. (Il. 2, 488): οὐδ' εἴ μοι δέκα μὲν γλῶσσαι, δέκα δὲ στόματ' εἶεν): si decem habeas linguas, mutum esse addecet Pl., non mihi si linguae centum sint oraque centum, … V., non mihi si centum deus ora sonantia linguis … dedisset O., non mihi dentur si mille linguae Prisc.; v obscenem pomenu: homo malae linguae (= fellator) Mart., Min.

2. metaf. kaj jeziku podobnega, npr.
a) (zemeljski) jezik, zemeljsko stegno = rt: Pac. ap. Gell., Lucan., promuntorii genus non excellentis, sed molliter in planum devexi L., tribus haec (sc. Sicania) excurrit in aequora linguis (po drugih pinnis) O.
b) bot. (o rastl.) α) = lingulāca: Plin. β) lingua bubula volovski jezik (Anchusa officinalis Linn.): Ca., Plin. γ) lingua canīna: Cels. = lingua canis ali l. Macedonica: Ap. h. (gr. κυνόγλωσσος ali κυνόγλωσσον) najbrž pasji jezik (Cynoglossum officinale Linn.).
c) jezik = kratek konec vzvoda, ki se podloži pod kako breme: Vitr.
d) jeziček pri grlu, sapnikov poklopec: Cels.
e) dulec, tulec, listič, ustnik pri piščali: Plin.

3. meton.
a) jezik (kot govorilni organ, govorilo), govor(jenje), besede: linguam diligentissime continere Ci. brzdati, linguam acuere et procudere Ci. oblikovati in olikati, linguam moderari S., linguam tenere O. molčati, commercia linguae O. pogovor, razgovor, largus opum et linguā melior V., Latiumque beabit divite linguā H., l. libera Ci., L. odkritosrčen, prostodušen, impigrae linguae (gen. sg.) S., magica l. O., Sil. zagovor = čarodejne besede, ne vati noceat mala lingua futuro V. urok, esse malae linguae Petr. = malam habere linguam Sen. ph. hud (oster, strupen) jezik, homo acidae linguae Sen. rh., linguam vis meam praecludere, ne latrem pro re domini Ph. (o psu) jezik mi hočeš zavezati; s subjektnim gen.: l. potentium vatum H. petje, volucrum linguae V. ptičje petje, veteris comoediae maledica lingua Val. Max.; occ. α) hud, strupen, oster, opravljiv, obrekljiv jezik, opravljanje, obrekovanje, zloraba jezika: os habeat, linguam Pl., Aetolorum linguas retundere L., lingua gravius castigatur quam ullum probrum Cu. β) dar govora (besede), govorništvo, zgovornost: consilio neque manus deest neque lingua Ci., non magis consilium vobis deest quam lingua L., est animus tibi, sunt mores et lingua H. γ) zgovornost v slabem pomenu = samohvala, hvalisanje, širokoustenje, bahanje: maternae pendere linguae poenas O., ali = jezičnost, jezikavost, blebetavost, klepetavost: poenam linguā commeruisse O., tudi = (pre)drzen jezik, (pre)drznost: exhibuit linguam scelerata paternam O.
b) α) jezik (glede na njegovo tvarno kakovost): l. Latina, Graeca Ci., eiusdem esse linguae Ci., utram tandem linguam nescio? Ci., utraque l. (= latinščina in grščina) H., Plin. iun., Graecā linguā loquentes, qui Asiam incolebant N. azijski Grki, propter linguae Gallicae scientiam, qua … Ariovistus … utebatur C., Latinae linguae gnarus L. ali sciens T., linguae (sc. pastorum) peritus L., transferre in linguam Latinam Plin., alicuius linguam intellegere Petr., Mithridates, cui duas et viginti linguas, quot nationibus imperabat, traditur notas fuisse Q. β) narečje, dialekt: Massilia, quae tam procul a Graecorum omnium regionibus, disciplinis linguaque divisa Ci., illis … linguarum inter se differentium copia est Q.

lokomotorn|i [ó] (-a, -o) Fortbewegungs- (organ das Fortbewegungsorgan)

loviln|i (-a, -o) Fang- ( živalstvo, zoologijakrinka die Fangmaske, noga das Fangbein, organ das Fangorgan, tehnika jermen der Fangriemen, mrežica das Fanggitter, naprava die Fangvorrichtung, die Fangbremse, ročica Fangarm, vrv Fangseil)
lovilna jama lovstvo die Fallgrube
tehnika lovilna posoda das Auffanggefäß

medeničn|i (-a, -o) anatomija Becken- (organ das Beckenorgan, vena die Beckenvene, kosti množina Beckenknochen)

mejna kontrola ženski spol die Grenzkontrolle, die Grenzabfertigung
točka mejne kontrole die Grenzkontrollstelle
območje dejavnosti mejne kontrole der Grenzkontrollbereich
organ mejne kontrole das Grenzkontrollorgan

ministrstvo za notranje zadeve stalna zveza
(državni organ) ▸ belügyminisztérium
Tako se ministrstvo za notranje zadeve in policija zavzemata za skupno reševanje vseh odprtih vprašanj glede migrantske problematike. ▸ A belügyminisztérium és a rendőrség tehát elkötelezett amellett, hogy közösen kezeljék a migránsokkal kapcsolatos valamennyi nyitott kérdést.
Sopomenke: notranje ministrstvo

ministrstvo za obrambo stalna zveza
(državni organ) ▸ honvédelmi minisztérium, hadügyminisztérium, védelmi minisztérium

ministrstvo za zunanje zadeve stalna zveza
(državni organ) ▸ külügyminisztérium

municipal [mju:nísipəl] pridevnik (municipally prislov)
mesten, občinski, municipalen

municipal authorities mestna uprava
ekonomija municipal bank komunalna banka
ekonomija municipal bonds komunalne zadolžnice, mestna posojila
municipal council mestni svet
municipal corporation občinska uprava samoupravni organ
municipal elections občinske volitve
municipal kitchen ljudska kuhinja
pravno municipal law municipalno pravo
ekonomija municipal loan občinsko posojilo
ekonomija municipal taxes občinski davki, občinske dajatve

nadzor [ô] moški spol (-a …) die Aufsicht, die Überwachung, (kontrola) die Kontrolle, die Kontrollarbeit; (opazovanje) die Beobachtung, die Beaufsichtigung; nad nedoletnimi osebami: die Obsorge, die Aufsicht, die Obsorgepflicht, Aufsichtspflicht; (delovni/službeni Dienstaufsicht, gradbeni Bauüberwachung, Bauaufsicht, poteka narkoze Narkoseüberwachung, med odmorom v šoli Pausenaufsicht, nad fuzioniranjem Fusionskontrolle, nad oborožitvijo Rüstungskontrolle, pravni Rechtsaufsicht, strokovni Fachaufsicht, zaščitni Schutzaufsicht)
organ javnega nadzora Organ der öffentlichen Aufsicht
služba nadzora der Überwachungsdienst
imeti nadzor (nad) (etwas) beaufsichtigen, die Aufsicht haben (über), etwas überwachen, Aufsicht führen
postaviti pod nadzor unter Aufsicht stellen
brez nadzora unbeaufsichtigt, unbewacht, učenci ipd: aufsichtslos
potreben nadzora überwachungsbedürftig
imeti pod nadzorom unter Kontrolle haben

nadzóren (-rna -o) adj. di controllo; jur. sindacale:
nadzorni organ organo di controllo
nadzorni urad ispettorato

nadzóren de vigilancia

nadzorna oblast autoridad f competente
nadzorni organ inspección f
nadzorno osebje personal m de vigilancia

nebnica samostalnik
1. ponavadi v dvojini, anatomija (organ) ▸ torokmandula, szájpadmandula, szájpadlási mandulaMandlji ali nebnice so limfatično tkivo na obeh straneh žrela. ▸ A mandulák vagy szájpadmandulák a garat két oldalán található nyirokszövetek.
Zdravniki se na splošno neradi odločajo za odstranitev nebnic. ▸ Az orvosok általában vonakodnak a mandulák eltávolításától.

2. anatomija (kost) ▸ szájpadlás

notranje ministrstvo stalna zveza
1. (državni organ) ▸ belügyminisztérium Notranje ministrstvo je njihove prošnje za azil zavrnilo. ▸ A belügyminisztérium elutasította a menedékkérelmeiket.
Sopomenke: ministrstvo za notranje zadeve

2. (zgradba) ▸ belügyminisztérium
Kakšnih tisoč demonstrantov je krenilo pred notranje ministrstvo in predsedniško palačo. ▸ Ezernyi tüntető indult el a belügyminisztérium és az elnöki villa elé.

nožnica samostalnik
1. (ženski spolni organ) ▸ hüvelyVeliko deklet ima pol leta pred prvo menstruacijo izcedek iz nožnice. ▸ Az első menstruáció előtt hat hónappal sok lánynál jelentkezik hüvelyfolyás.

2. (pripomoček za rezilo) ▸ hüvely, tokIz žepa je izvlekel kovinsko nožnico in iz nje zelo nabrušen nož. ▸ Egy fémtokot vett elő a zsebéből, abból pedig egy nagyon éles kést.
3. botanika (del lista) ▸ hüvely
Stebelni listi s svojimi nožnicami ustvarjajo navidezno steblo. ▸ A szárlevelek a hüvelyeikkel látszólagos szárt képeznek.
Sopomenke: listna nožnica

občinsk|i (-a, -o) gemeindlich; (v lasti občine) gemeindeeigen; Gemeinde-; Kommunal- (uradnik der Kommunalbeamte, davek die Gemeindesteuer, grb das Gemeindewappen, izdatki množina Gemeindeauslagen množina; organ die Gemeindebehörde, pečat das Gemeindesiegel, proračun der Gemeindehaushalt, referendum die Gemeindevolksbefragung, statut das Gemeindestatut, die Gemeindeordnung, svet der Gemeinderat, svetnik der Gemeinderat, urad das Gemeindeamt, uradnik der Gemeindebeamte, zastopstvo die Gemeindevertretung, avtonomija die Gemeindeautonomie, blagajna die Gemeindekasse, cesta die Gemeindestraße, dajatev die Gemeindeabgabe, meja die Gemeindegrenze, posest der Gemeindebesitz, sanitarna služba der Gemeindesanitätsdienst, zadeva die Gemeindeangelegenheit, lovišče das Gemeindejagdgebiet, poslovanje die Gemeindegebarung, premoženje das Gemeindevermögen, zemljišče der Gemeindegrund)

občna seja stalna zveza
1. pravo (organ sodišča) ▸ közgyűlés
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.
Občno sejo sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlés a Legfelsőbb Bíróság összes bírájából áll.
Sopomenke: občna seja vrhovnega sodišča

2. v pravu (sestanek) ▸ közgyűlés
Občno sejo skliče predsednik Vrhovnega sodišča. ▸ A közgyűlést a Legfelsőbb Bíróság elnöke hívja össze.

občna seja vrhovnega sodišča stalna zveza
pravo (organ sodišča) ▸ Legfelsőbb Bíróság közgyűlése
V petek je namreč dobil obvestilo, da sodni svet ne soglaša z dvema kandidatoma, ki ju je predlagala občna seja vrhovnega sodišča. ▸ Pénteken arról tájékoztatták, hogy a Bírói Tanács nem támogatja a Legfelsőbb Bíróság közgyűlése által javasolt két jelöltet.

oblast¹ ženski spol (-i, ni množine) die Macht, die Gewalt; absolutna: die Machtvollkommenheit; (pozicija moči) die Machtstellung; (cerkvena Kirchengewalt, državna Staatsgewalt, Staatsmacht); (pooblastila) die Machtbefugnis; (pravica razpolaganja) die Gewalt (hišna Schlüsselgewalt, odredbodajna Anordnungsgewalt)
očetovska/starševska oblast väterliche/elterliche Gewalt
|
… oblasti Macht-
(izvajanje die Machtausübung, sfera der Machtbereich, prevzem der Machtantritt, elita die Machtelite, faktor der Machtfaktor, instrument das Machtinstrument, izvajanje die Machtausübung, koncentracija die Machtballung, kontrola die Machtkontrolle, monopol das Machtmonopol, nakopičenje die Machtanhäufung, ohranjanje die Machterhaltung, organ das Machtorgan, porazdelitev die Machtverteilung, prevzem die Machtübernahme, der Machtantritt, die Machtergreifung, sfera der Machtbereich, sprememba der Machtwechsel, sredstvo das Machtmittel, struktura das Machtgefüge, vprašanje die Machtfrage, zavest das [Machtbewußtsein] Machtbewusstsein, zloraba der [Machtmißbrauch] Machtmissbrauch)
vzvodi oblasti množina Schalthebel der Macht množina
željan oblasti machthungrig
zasvojen od oblasti machtsüchtig
dati čutiti svojo oblast komu (jemanden) seine Macht fühlen lassen
odvzeti oblast komu (jemanden) entmachten
odvzem oblasti die Entmachtung

na oblast priti: an die Macht, ans Ruder
pretendirati na oblast den Machtanspruch erheben
prihod na oblast der Regierungsantritt, die Machtergreifung, der Machtantritt
priti na oblast ans Ruder kommen/gelangen, an die Macht kommen
naravnan na oblast machtorientiert

na oblasti: an der Macht, am Ruder
biti na oblasti am Ruder sein, an der Macht sein
zamenjava na oblasti der Regierungswechsel
po oblasti:
hrepenenje po oblasti die Machtgier
hrepeneti po oblasti machtgierig sein
gon po oblasti der Machttrieb, die Machtgier
žeja po oblasti der Machthunger
|
pod oblastjo koga beherrscht von, im Machtbereich
|
v oblasti in der Gewalt
imeti v oblasti in seiner Gewalt haben, beherrschen
imeti se v oblasti sich in der Gewalt haben, Herr seiner selbst sein
|
za oblast um die Macht
boj za oblast der Machtkampf

oblast⁴ ženski spol (-i, množina -i)

1. (urad, organ) die Behörde (deželna Landesbehörde, sodna Justizbehörde, Gerichtsbehörde, zasedbena Besatzungsbehörde)

2. oblasti množina die Obrigkeit