Franja

cōnflō -āre -āvī -ātum

I.

1. v ogenj pihati, pihaje vne(ma)ti: ignem Pl., Plin.; pren.: ignis conflatus amore Lucr., quorum operā id conflatum (esse) incendium L., c. tantum incendium (bojni plamen), ut … Fl.

2. pren. (pod)netiti, snovati, povzročiti (povzročati): bellum inter Aegyptios et Persas c. N., civile bellum conflatum operā tuā Ci., summum bellum conflatur Hirt., primum conflato gladiatorum ac fugitivorum tumultu Ci., in exercitu seditionem esse conflatam Ci., c. coniurationem Suet., nihil mali timuit, quod non … a matre esset conflatum Ci. —

II.

1. kovino s pihalom, mehom (s)taliti, (s)topiti, zli(va)ti: Sen. ph. et tr., Q., Icti. idr., aes c. et temperare Plin., argenteas statuas omnes c. Suet., falces conflantur in enses V. se prelijejo; denar (s)kovati: lateres argentei atque aurei primum conflati Varr. ap. Non., c. nummos Paul.; pren. (sarkastično): aut flandae aut conflandae pecuniae ratio Ci. denar si bodisi kovati bodisi prekovati = na kakršen koli način si delati denar.

2. pren.
a) zli(va)ti = združiti (združevati), spojiti (spajati): ut una ex duabus naturis conflata videatur Ci., monstrum tam ex diversis cupiditatibus conflatum Ci., consensus conspirans et paene conflatus Ci. kakor iz enega zlitka.
b) skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati): exercitum cum nullum habuisset, repente conflavit Ci., ex perditis … conflata improborum manus Ci., aes alienum grande c. S. nakopati si dolgov, globoko zadolžiti se.
c) kaj (s)kovati = (za)snovati, napraviti (napravljati), izvesti (izvajati), tudi izmisliti (izmišljevati) si: Ter., Corn., Vell., quibus ipsis periculum tum conflari putabatur Ci., quod in se tantum crimen invidiamque conflaret Ci. si nakopava, unde hoc conflatum mendacium est? Ci. kje se je skuhala? iudicia (razsodbe) domi conflabant, pronuntiabant in foro L. so si doma izmišljevali, portentum inusitatum conflatum est Poeta ap. Gell., artes meditatione conflatae Arn. izvedene. —

III. medic. nape(nja)ti: intestina conflata Cael.

coniciō (v najboljših rok. in izdajah tudi coiciō) -ere -iēcī -iectum (cum in iaciō)

I. (z ohranjenim pomenom predloga)

1. skupaj vreči (metati), zmeta(va)ti, skupaj spraviti (spravljati), znositi (znašati): O., Lucr., Quinti fratris domus … inflammata iussu Clodii … coniectis ignibus Ci. ep., quae (tecta) coniectis celeriter stramentis … erant inaedificata Hirt., frondem ac virgulta facesque coniciunt V., ligna celeriter exstruunt facesque virgultorum coniciunt L. Kje? (redk. z in in abl.): sarcinas in medio c. L.; nav. kam? s praep.: c. pallium (palliolum) in collum Pl. vreči si prek pleč, sortes in hydriam (tudi le conicere sortes) Ci., c. nomina in urnam L., Plin. iun., imperavit serpentes vivas in vasa fictilia conici N., repente in naves vasa fictilia conici coepta sunt N., c. vim lignorum ardentem in flumen V., purpureas super (sc. membra) vestes … coniciunt V., in medium … conice saxa V., c. sarcinas in medium ali in unum (na kup) L.; prolept.: c. sarcinas utrimque in acervum ali arma lecta in acervum L. na kup zmetati, aggerem in munitionem C. nasuti; pesn. z dat.: igni galeas c. V.

2. occ. (kopja, puščice idr.) zmeta(va)ti, lučati, spustiti (spuščati): tela undique in unum hostem L., milia sagittarum circiter triginta in castellum C., iacula plurima in equos virosque L., tela in regem Cu., tela intra vallum C.

3. pren. (iz zbranih znakov, podatkov skupaj spraviti) = domnevati, uganiti, ugibati, posne(ma)ti, soditi, sklepati: conicito cetera, quid ego ex hac inopia nunc capiam Ter., quae tempestas impendeat, vates melius coniciet Ci., de futuris callidissime coniciebat N., ex quo omnes coniecerant eum regnum ei commisisse N., belle coniecta, male coniecta Ci., N. pristojne, nepristojne domneve; occ. razložiti (razlagati), prerokovati, vedeževati: somnium Pl., o praeclare coniectum … omen! Ci., bene qui coniciet, vatem hunc perhibebo optimum Ci. poet. —

II.

1. (z oslabljenim pomenom predloga in prevladujočim pomenom smeri) vreči (metati) kam, na kaj, v kaj, proti komu ali čemu, tja, komu ali čemu: aliquem in ignem Pl., aliquem vivum in flammam Auct. b. Afr., interfectum in plaustrum Ci., ignem in obiectam saepem L., funereum torrem medios coniecit in ignes O., c. in sortem provincias L. žrebati za province, nomen in urnam Sen. ph.; redk. z in in abl.: in Caesaris piscinis … coniectum piscem … expirasse scribit Annaeus Seneca Plin.; brez določene smeri: c. sortem Ci. žrebati; od tod: c. aliquem in sortem = c. alicuius sortem Ci. dati komu žrebati (za kaj); pren.: cum in me flamma illorum temporum coniciebatur Ci., tantam pecuniam c. in propylaea Ci. potrošiti za …, tako tudi: HS millies in culinam c. Sen. ph.; pesn. z dat.: huic dea unum anguem conicit V., spolia occisis derepta Latinis coniciunt igni (v ogenj) V., coniecta vincula collo O.

2. (metala) kam metati, zagnati, zadegati, zalučati, spustiti (spuščati): tela in eos (insidiatores) coniecit N., c. lapides telaque in nostros C., pila in hostes C., trabem in hostem O., iaculum inter ilia coniectum O.; brez določene smeri: c. eminus hastam V., hastas V., Val. Fl., telum sine ictu, iaculum, sagittam V., venabula manibus coniecta Cymeli O.; occ. (kako bodalo) kam zasaditi, zabosti: interfectus est … gladio in os adversum coniecto C., cultrosque in guttura velleris atri conicit O., coniectum in gutture ferrum O., saniem coniecto emittite ferro O.; pren. obrniti (obračati), nameriti (namerjati) kaj na koga, naperiti (naperjati) kaj zoper koga, vreči, zvrniti (zvračati) kaj na koga: c. oculos in aliquem Ci., coniectis oculis Ci. ali coniectis in eum oculis T. z vanj uprtimi očmi, quotiens oculos coniecit in hostem V., petitiones ita coniectae, ut vitari non possint Ci., c. maledicta in eius vitam Ci., omnia crimina in alicuius nimiam diligentiam Ci., eius rei culpam in multitudinem coniecerunt C., in unum vigilem culpam c. L.; pesn. z dat.: querelas absenti c. Tib.

3.
a) koga ali kaj kam vreči, spraviti (spravljati), vzeti, jemati, da(ja)ti, vtakniti (vtikati), postaviti (postavljati), peljati, odvesti, odvesti dati, pognati (poganjati), (za)poditi; z množinskimi in kolekt. obj. (v takih zvezah se še kaže moč predloga cum — con): Lucr., mulieres in eum locum coniecisse C. da so skupaj spravili, auxiliis in mediam aciem coniectis C. skupaj postavivši, hostem (hostes, auxilia regis) in fugam c. C. v beg zapoditi, exercitum in angustias Cu.; z edninskimi obj.: parricidam in culleum Ci. vtakniti, aliquem in catenas C. v spone dati, aliquem in vincula Ci., N., C. ali in carcerem Ci., Suet., Iust. ali in lautumias Ci. ali in custodiam N. v ječo pahniti, servos in arcas Ci. v celice zapreti, aliquem in eculeum Ci. na natezalnico dati, aliquem in medium Ci. koga (pri hoji) v sredo vzeti, novercam in alteram navem Sen. rh.; cum haec navis … vi tempestatis in portum coniecta sit Ci. je bila vržena (zanesena), toda: naves in noctem coniectae C. ki so prišle v noč, ki jih je prehitela noč, ki so zakasnile; pren.: id sub legis superbissime vincula conicitis L. — Pogosto refl. = hitro kam spraviti (spravljati) se, poda(ja)ti se, planiti, udariti, ubežati, zbežati, zateči se: quin, pedes, in curriculum vos conicitis? Pl., c. se intro Ter., se in pedes Ter. pobrati jo, odriniti, se in scalas tabernae librariae Ci., se in mirificam latebram (pri razgovoru) Ci., se in fugam Ci. spustiti se v beg, se in signa manipulosque C. krdeloma ubežati, cum regis filiā se in sacrarium coniecit N., plerique ex fuga se in templum Minervae coniecerant N., se in paludem c. L., huc sese trepida Aeneae fugientis imago conicit in latebras V.; pren.: c. se mente ac voluntate in versum Ci. posvetiti se pesništvu.
b) kaj kam vtakniti (vtikati), da(ja)ti, vde(va)ti, nali(va)ti, vli(va)ti: libellus in epistulam coniectus Ci. ep. priložena pismu, fasciculus, quo illam epistulam conieceram Ci. ep., c. digitos pollices linteolis involutos in os aegri, medicamentum in calamum scriptorum, linamentum ardens in aëneam cucurbitulam, acum in ignem, filum in acum, super eminentem carnem exedentia medicamenta Cels., laureum oleum coniecisse (sc. in aurem) abunde est Cels.; z dat.: c. cinerem dentibus exesis, lupinum frutectoso solo Plin.

4. pren.
a) koga ali kaj v kako stanje, v kak položaj, čas, oddelek spraviti (spravljati), postaviti (postavljati): aliquem ex tranquilissima re in nuptias Ter. spraviti v zakonski jarem, aliquem in laetitiam frustra Ter., in quod me malum conieci? Ter., c. rem publicam in perturbationes Ci. ep., aliquem ex occultis insidiis ad apertum latrocinium Ci. prisiliti, hostes in metum, in terrorem L. ali animos in terrorem Auct. b. Afr. v strah spraviti, animus … ad alias animalium formas coniectus Sen. ph. prestavljen v …; aliquem in breve tempus Ter. omejiti na kratek čas, se in noctem Ci. = ob zavetju noči urno odpotovati, proelium in noctem Auct. b. Afr. v noč raztegniti, haec tempora, on quae testis crimen conicit L. postavi; nulli conicientur in ullum ordinem (iudicum), nulli eximentur Ci., c. forensem turbam in quattuor tribus L., in unam tribum omnes qui … L.
b) α) pismeno kaj kam spraviti (spravljati), spreje(ma)ti, kje namestiti (nameščati): legem in decimam tabulam, haec verba in interdictum Ci., plura in eandem epistulam Ci. ep. β) ustno kaj razložiti (razlagati), kaj izustiti, obravnavati, razpravljati: causam in comitio aut in foro ante meridiem Tab. XII ap. Corn., causam ad aliquem, verba inter se acrius Afr. ap. Non., is cum filio coiecerat nescio quid de ratiuncula Afr. ap. Non., c. aliquid Luc. ap. Non.

Opomba: Star. coniēxit = coniecerit: Pl.

consumer [kɔ̃süme] verbe transitif porabiti; požgati, upepeliti; ugonabljati, uničiti; razjesti (rja); izčrpavati

se consumer izčrpa(va)ti si moči, hirati; uničevati se
consumer son patrimoine zapravljati svojo dediščino
il se consume de désespoir od obupa ga bo konec
le feu a consumé le quartier ogenj je upepelil mestno četrt

copertura f

1. pokrivanje; kritje; streha:
un'attività che serve da copertura ad altre illecite dejavnost, ki služi kot kritje za druge nezakonite posle

2. ekon. pokritje

3. voj.
fuoco di copertura obrambni ogenj
truppe di copertura zaščitnice

couver [kuve] verbe transitif (iz)valiti; pazljivo skrbeti za, negovati; figuré skuhati, zasnovati; nositi v sebi (bolezen); verbe intransitif tleti; tajno se pripravljati

couver artificiellement les œufs umetno valiti jajca
couver une maladie nositi v sebi kal bolezni
couver une trahison (skrivaj) snovati izdajo
couver des projets de vengeance snovati maščevalne načrte
couver des yeux poželjivo gledati
le feu couve sous la cendre ogenj tli pod pepelom
le complot couvait depuis longtemps zarota se je že dolgo pripravljala
il faut laisser couver cela (familier) to je treba prepustiti času

covare

A) v. tr. (pres. covo)

1. valiti

2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
covare il fuoco čepeti za pečjo
covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

3. pren. gojiti; kuhati:
covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi

crépiter [krepite] verbe intransitif prasketati, pokati

le feu crépite ogenj prasketa

Crēta -ae, f: Pl., Varr., Ci., V., Vell., Plin., Suet., Gell. ali Crētē -ēs, f: H., O., Mel., Sen. tr. (Κρήτη) Kreta (zdaj Krētē, Kríti), rodovitni otok v Sredozemskem morju. Od tod

I. subst. Crētānī -ōrum, m Krečani, preb. Krete: Pl. —

II. adj.

1. Crēs, Crētis, m (Κρής) kretski, kot subst. Krečan, preb. Krete: Epimenides Cres Ci.; kolekt.: Aus.; pogosteje v pl. Crētēs -um, acc. -ăs, m Krečani (sloviti lokostrelci): Sen. tr., Cretum leges Ci., Cretas sagittarios … mittit C., Cretes erunt testes. Nec fingunt omnia Cretes O.; tudi = kretski (lovski) psi: Spartanos Cretasque ligat Lucan.

2. Crēssa -ae, f (Κρῆσσα) kretska: pharetra O., corona O. Ariadnina (gl. Ariadnē) krona kot ozvezdje, bos (= Pasiphaë) Pr., herbae Pr., Cressā ne careat pulchra dies notā H. da dan ne bo brez krednega znaka, da bo dan srečen (najboljšo kredo so namreč pridobivali na otoku Cimolu v Kretskem morju; gl. tudi crēta 1. in opombo); kot subst. Krečanka = Ariadne: O. (Amor. I, 7, 16), Cl., Sid. = Aërope: O. (Ars amat. I, 327).

3. Crēsius (Crēssius) 3 (Κρήσιος) kretski: nemora V., tu Cresia mactas prodigia V. kretsko pošast, t.j. ogenj bruhajočega bika, ki je pustošil maratonsko krajino in katerega naj bi Herkul živega pripeljal k Evristeju, regna O., tecta Stat.

4. Crētaeus 3 (Κρηταῖος) kretski: Ida V., O., taurus O. (= Cresia prodigia V.), urbes O., iuvencus Pr., cervae Sen. tr.; kot subst. Crētaeus -ī, m Krečan = Epimenides Pr.

5. Crētēnsis -e kretski: L., homo, Iuppiter Ci.; kot subst. Crētēnsēs -ium, m Krečani: N., L., Cu.

6. Crēticus 3 (Κρητικός) kretski, Kretski: mare H., sinus Sen. ph., labyrinthus Plin., bellum Fl. Kot subst.
a) Crēticus -ī, m Kretski, častni priimek Kvinta Cecilija Metela, ki je kot konzul l. 69 podjarmil Kreto: Ci., O., Vell., Fl.
b) Crētica -ae, f, sicer clematis imenovana rastl. srobot: Plin.
c) v gr. obl. Crēticē -ēs, f, sicer hibiscum imenovana rastl. koristni slez: Ap. H.

7. le pesn. Crētis -idis, f (Κρητίς) kretska: nymphae O.

croisé, e [krwaze] adjectif križan; križni, navzkrižen; dvovrsten (obleka)

chemin masculin croisé križev pot
mots masculin pluriel croisés križanka
feu masculin croisé navzkrižni ogenj
point masculin croisé križni vbod
avoir les mains croisées držati roke križem

da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

2. (označuje izvor)
l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

3. (označuje oddaljenost)
dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

4. (označuje kraj, prebivanje)
abita dalla zia stanuje pri teti

5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
devo andare dal dentista moram k zobarju

6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

7. (označuje delitev, razdvajanje)
distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
da capo a fondo od začetka do konca
dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

9. (označuje čas trajanja začenši od)
è malato da un mese že mesec dni je bolan
da allora in poi poslej, od takrat
lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

10. (označuje vzrok)
tremare dal freddo tresti se od mraza
scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

11. (označuje sredstvo)
riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

12. (atributivno)
zoppo da una gamba hrom na eni nogi
cieco da un occhio slep na eno oko

13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
immune da difetti brez napak

14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
cavallo da corsa dirkalni konj
macchina da cucire šivalni stroj

15. (označuje lastnost) (atributivno)
vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
vita da cani pasje življenje

16. (kot sestavni del imenskega predikata)
essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

17. (označuje način ali predikativni odnos)
vestire da contadini oblačiti se po kmečko
parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
battersi da leoni boriti se kot lev
da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

18. (označuje pasivno zgradbo)
è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

19. (označuje vrednost, oceno)
un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

21. (v prislovnih izrazih)
da vicino od blizu
da lontano od daleč
da parte ob strani, vstran
da per tutto povsod

22. (v predložnih izrazih)
di là da onstran, onkraj
di qua da tostran
fino da od

damp³ [dæmp]

1. prehodni glagol
ovlažiti, zmočiti, poškropiti; udušiti
figurativno potreti, potlačiti, zavirati; ublažiti

2. neprehodni glagol
zmočiti se; trohneti

to damp s.o.'s spirits (ali ardour) potreti koga, vzeti komu pogum
to damp down a fire udušiti ogenj
to damp off odpadati zaradi vlage

dampen [dǽmpən] prehodni glagol & neprehodni glagol
ovlažiti (se)
figurativno potreti, pobiti

to dampen down udušiti (ogenj)

dati¹ (dam) dajati

1. geben (tudi : ➞ → intervju, košarico, napitnino, na pot, na zapisnik, pes glas, priložnost, zeleno luč …); -geben (dol hinuntergeben/heruntergeben, gor hinaufgeben, naprej/komu drugemu weitergeben, nazaj zurückgeben, naknadno nachgeben, proč weggeben, skupaj zusammengeben, vnaprej vorgeben; zraven dazugeben)
dati od sebe von sich geben (tudi figurativno)
matematika rezultat: ergeben
dati roko die Hand geben/reichen

2. kot dar: stiften, spenden

3. zdravila: verabreichen, verabfolgen, darreichen

4. licenco, dovoljenje, nalog: erteilen; nagrado, štipendijo: vergeben

5. (obroditi) pridelek, rezultat: bringen; (prinesti) dobiček: abwerfen, zajetno vsoto: erbringen

6. (deti/spraviti) -tun (gor hinauftun, noter hineintun, stran wegtun/forttun, ven hinaustun/heraustun); (podržati) halten (zraven danebenhalten); (postaviti) stellen (na razpolago zur Verfügung stellen, na hladno kühlstellen/[kaltstellen] kalt stellen, figurativno ➞ → hladno, na toplo warmstellen); (položiti) legen (na legen auf/auflegen, nazaj zurücklegen … ➞ → karte na mizo, roko v ogenj, čez kolena)
dati na vrvico/verigo an die Leine/Kette legen
(vtakniti) stecken
dati v stecken in
dati v žep v svoj: einstecken, komu drugemu zustecken
|
dati brco (jemandem) einen Fußtritt versetzen

7. se prevaja z glagolom
dati dopust beurlauben
dati injekcijo einspritzen
dati kontro kontrieren
dati napotke unterweisen
dati navodila anweisen
dati potrdilo za (etwas) bescheinigen
dati pravico do berechtigen (zu)
dati priznanje würdigen

8.
dati v/na bolniško, dati v bolniški stalež krankschreiben

9.
dati na koga/kaj (ceniti) halten auf (veliko große Stücke/viel, ne veliko nicht viel, malo wenig, nič ne nichts)

10.
daj/ dajva/dajmo [laß] lass uns/[laßt] lasst uns (z nedoločnikom : dajva kupiti [laß] lass uns kaufen; z velelnikom : dajmo, zberimo denar [laßt] lasst uns Geld sammeln; z da stavkom : daj, da bova/ ostaneva prijatelja [laß] lass uns Freunde sein/bleiben)
|
beseda je dala besedo ein Wort gab das andere
| ➞ → Bog, ➞ → bog, ➞ → dušek, ➞ → gol, ➞ → hladno, ➞ → kar se da/karseda, ➞ → karte, ➞ → koleno, ➞ → lekcija, ➞ → mir, ➞ → napitnina, ➞ → napotek, ➞ → navodilo, ➞ → pečat, ➞ → pobuda, ➞ → pot, ➞ → prav, ➞ → prednost, ➞ → priložnost, ➞ → roka, ➞ → stran, ➞ → šah, ➞ → vajeti, ➞ → zelena luč, ➞ → znak za alarm …

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

dēgūstō -āre -āvī -ātum

1. pokusiti (pokušati): vinum Ca., Icti., pabulum integrum (nemešano) Mel., carnem, exta, corni florem Plin., multa Sen. ph.; inde (= te pijače) d. S., de lacu mustum Plin. iun., paulum ex singulis (cibis) Cels.; pesn.: ignes … celeri flammā degustant tigna trabesque Lucr. ogenj liže, lancea … summum degustat volnere corpus V. lahko rani (razi) kožo; pren.: litteras primis labris d. Q.; abs.: nec degustanti lotos amara fuit O., degustando cognoscere Auct. b. Alx.

2. pren. okusiti (okušati), poskusiti (poskušati), seznaniti se s kom, s čim: visne … ipse eandem (vitam) degustare … ? Ci., eorum … mentes sensusque d. Ci., istum convivam tuum degustes Ci. ep. preskusi, d. summatim ingenia maximorum virorum Sen. ph., et tu, Galba, degustabis imperium T.; s praep.: degustandum ex philosophia censet Enn. fr., d. aliquid speculae ex eius sermone Ci. malce upanja dobiti (nadejati se) iz … , vellem aliquid degustasses de fabulis Brutus in Ci. ep.; occ. površno obravnavati kaj, površno dotakniti (dotikati) se česa: d. genera, haec prooemio, plures … quasi degustatae (materiae) Q.

descarga ženski spol razkladanje; razbremenitev; izstrelitev, salva

descarga cerrada ogenj v salvah
descarga de una deuda odpis dolga
lugar de descarga odlagališče

dévorant, e [devɔrɑ̃, t] adjectif požrešen, nenasiten; figuré razjedajoč

faim féminin dévorante volčja lakota
soif féminin dévorante žgoča žeja
feu masculin dévorant razdejalen, uničujoč ogenj

dévorer [devɔre] verbe transitif požirati, goltati, (po)žreti; figuré razdejati, glodati; uničiti, razdejati

dévorer des yeux požirati z očmi
dévorer ses larmes zadrževati solze
dévorer un livre hlastno brati, požirati knjigo
il a dévoré toute sa fortune au jeu pognal je vse svoje premoženje z igranjem, zaigral je vse svoje pcemoženje
le feu a dévoré des hectares de forêt ogenj je uničil na hektare gozda
dévorer des kilomètres (automobilisme) požirati kilometre
dévorer un affront, une injure (figuré) požreti žalitev
les soucis le dévorent skrbi ga glodajo
cela dévore tout mon temps to mi jemlje ves moj čas

dim moški spol (-a …)

1. der Rauch
gost dim der Qualm
dvigajoč se: die Rauchfahne, steber: die Rauchsäule; -rauch (cigare Zigarrenrauch, cigaretni Zigarettenrauch, pipe Pfeifenrauch, tobačni Tabakrauch)
nastajanje dima die Rauchentwicklung
z malo dima rauchschwach
odvajanje/odvod dima der Rauchabzug, der Rauchaustritt
javljalnik dima tehnika der Rauchmelder
oblak dima die Qualmwolke
pramen dima der Rauchschwaden
pregnati z dimom ausräuchern
zastrupitev z dimom die Rauchvergiftung
vonj po dimu der Rauchgeruch
okus po dimu der Rauchgeschmack
|
figurativno dim in pena Schall und Rauch
figurativno kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme

2. figurativno die Luft
obravnavati koga, kot da je dim (jemanden) wie Luft behandeln
biti za koga dim Luft für (jemanden) sein

dìm smoke; fume; reek

maska proti dìmu smokehelmet
oblak (steber) dìma a cloud (a column) of smoke
ta riž diši po dìmu this rice tastes (ali smells) of smoke
soba je bila polna dìma od tobaka the room reeked of tobacco smoke
uničiti listno uš z dìmom to fumigate greenfly
kjer je dìm, je tudi ogenj there is no smoke without fire