Franja

abbringen^* ein Brett usw.: odstraniti; jemanden von etwas abbringen odvrniti (koga) od

abgehen^*

1. oditi, odhajati, ein Fahrzeug: odpeljati (se)

2. mit dem Kot, Harn: (ausgeschieden werden) izločati se, Fruchtwasser: odtekati, odteči

3. ein [Schuß] Schuss: sprožiti se

4. ein Knopf, Rad, die Farbe: odpasti, odpadati

5. abgehen von odvrniti se (od), einer Schule, einer Gemeinschaft: zapustiti (šolo, skupnost), einem Weg: odcepiti se (od), skreniti z, einem Plan, einer Meinung: opustiti (načrt), odstopiti od (načrta)

6. Waren: iti v promet, prodajati se

7. (abgezogen werden) je treba odšteti

8. gut, glücklich: (dobro, srečno) potekati, se končati

9. (fehlen) jemandem manjkati (komu)

10. (hat abgegangen) eine Strecke: obhoditi sich nichts abgehen lassen vse si privoščiti

abhalten^*

1. (weghalten) držati stran od

2. (verhindern) preprečiti, preprečevati (komu) dostop do

3. jemanden abhalten von odvračati, odvrniti od

4. (veranstalten) prirediti, organizirati, imeti

abkehren²: sich abkehren von obrniti se proč od, odvrniti se od, figurativ obrniti (čemu, komu) hrbet

abspenstig: abspenstig machen speljati (koga komu), prevzeti; einem Glauben: odvrniti od; abspenstig werden odvrniti se od

âcre [ɑkrə] adjectif jedek, oster (okus), trpek; piker, napadalen, žaljiv

répliquer d'un ton âcre odvrniti z ostrim tonom

alejar oddaljiti; v beg pognati

alejar del camino odvrniti s prave poti
alejarse oddaljiti se
alejarse de la verdad resnico obiti

animosité [-mɔzite] féminin sovražnost, mržnja, nenaklonjenost, neprijaznost, antipatija, zlovoljnost, zlohotnost, jeza

agir sans animosité ravnati brez mržnje
avoir de l'animosité contre quelqu'un imeti nekaj proti komu
répliquer avec animosité que ... odvrniti jezno, da ...

argue [á:gju:]

1. prehodni glagol (for, against)
dokazovati, pobijati; pretresati; kazati

2. neprehodni glagol
pričkati se (from)
sklepati (about)
diskutirati, razpravljati

to argue against s.th. nastopiti proti čemu
it argues him to be an honest man to dokazuje, da je poštenjak
to argue for (ali in favour of) zagovarjati kaj
to argue s.o. into pregovoriti koga (da kaj stori)
to argue s.o. out of odvrniti koga od česa
to argue sagacity kazati bistroumnost
to argue the point spodbijati zadevo

attenzione f

1. pazljivost, pozornost, zbranost:
con viva attenzione zelo pozorno
attirare l'attenzione vzbuditi pozornost
sviare l'attenzione odvrniti pozornost
prestare attenzione a qcn., qcs. biti pozoren na koga, na kaj
attenzione! pozor!

2.
attenzioni pl. pozornost, prizadevnost:
è pieno di attenzioni zelo je pozoren
gli ha usato mille attenzioni do njega je bil skrajno pozoren

āvellō -ere -vellī in -vulsī (-volsī), -vulsum (-volsum)

1. odtrgati, iztrgati, utrgati, izdreti (izdirati): sigillis avulsis argentum reddidit Ci., sibi avelli iubet spiculum Ci., avellere frondes O., Cu., avulsum caput O., avolsa membra V., leporum avulsi armi H., cum ripa simul avolsos ferat Aufidus H.; od kod? z abl.: Plin., T., avulsus radicibus oculus Lucr., avolsum humeris caput V. odsekana, av. templo Palladium V. zmakniti, saxa saxis V. odkrhniti, veste aliquid Pr.; z dat.: avolsa hosti cervix Sil., Euboea avolsa Boeotiae Plin., bitumen non quit sibi avelli Plin.; s praep.: poma ex arboribus cruda si sint, vi avelluntur Ci., hoc (simulacrum) iste e signo Cereris avellendum... curavit Ci., sive secetur aliquid sive avellatur a corpore Ci.

2. pren.
a) iztrgati = (na silo) ločiti, odstraniti (odstranjevati), odpraviti (odpravljati): non potes avelli O., morbus et aegrotatio, quae avelli inveterata non possunt Ci., de matris hunc complexu avellere Ci., ex complexu avelli Ci., avulsus a meis Ci., oriens incendium belli... a portis avellere Ci. odvrniti (odvračati), complexu avolsus Iuli V., filii sinu matris avolsi Sen. tr., ut avellentur castris (veterani) T., gentes avolsae Plin.; med.: servant busta neque avelli possunt V. in se ne morejo ločiti.
b) iztrgati = ugrabiti, vzeti, oteti iz česa: rus ab aliquo Ter., pueros a lacte non subito a consuetudine av. Varr. ne na mah odvaditi, convicio hunc ab errore avellere Ci. iz zmote oteti, avulsum est enim praeter spem, quod erat spe devoratum lucrum Ci., an tibi mavis insidias fieri pretiumque avellier (= avelli) H., liberalitas (darovi) Augusti avulsa T., avellere fundum emptori, nummos alicui Dig.

beat out prehodni glagol
izdolbsti, iztesati
figurativno izdelati

beat out of odvrniti od česa

bois [bwa] masculin les; gozd; drevo; toporišče, držaj; pluriel lesena pihala; jelenovi rogovi

bois blanc mehek les
bois de chêne, de frêne, de hêtre, de mélèze, de sapin, de tilleul hrastov, jesenov, bukov, mecesnov, smrekov, lipov les
bois de charpente, à bâtir de construction, d'œuvre stavbni, gradbeni les
bois de chauffage, à brûler drva
bois de fusil puškino kopito
bois de mine jamski les
bois de justice giljotina
bois de lit posteljnjak
bois mort suhljad
bois précieux, de sciage plemenit, rezan les
bois en sève, vert, vif surov les
de bois lesen
à la cloche de bois skrivaj
articles masculin pluriel en bois lesnina, suha roba
charbon masculin de bois oglje
éclat masculin de bois trščica, iver
homme masculin de bois (figuré) lipov bog
homme masculin des bois orangutan; divjak, neotesanec
imprégnation féminin du bois impregnacija lesa
sciure féminin de bois žaganje
train masculin de bois splav
volée féminin de bois vert batine; težak poraz
avoir la gueule de bois (figuré) imeti »mačka«
être du bois dont on fait les flûtes (figuré) biti priljuden, družaben
n'être pas de bois ne biti iz lesa, biti občutljiw
faire, fendre, casser du bois cepiti, sekati drva
faire flèche de tout bois (figuré) vse sile napeti, vsa sredstva uporabiti
métrer, cuber le bois meriti les
montrer visage de bois ne treniti z obrazom
trouver visage de bois najti, naleteti na zaprta vrata (npr. ob obisku)
toucher du bois potrkati na les ter s tem skušati odvrniti nesrečo ali zlo usodo
je vous montrerai de quel bois je me chauffe vam bom že pokazal, kaj znam; tega ne bom trpel
il n'est bois si vert qui ne s'allume vsake potrpežljivosti je enkrat konec

cajole [kədžóul] prehodni glagol
dobrikati, laskati, prilizovati se, kaditi komu; prevarati

to cajole into s.th. (z laskanjem) pridobiti za kaj
to cajole out of s.th. odvrniti od česa

casco moški spol črepina; lobanja; olupek, reženj; železna čelada; (konjsko) kopito; sod, kad; ladijski trup; prostornina; obseg; (radio) slušalka

casco de acero jeklena čelada
casco antiguo stara mestna četrt
casco de bomba, casco de granada bombni (granatni) drobec
casco de corcho, casco colonial tropska čelada
cascos pl lobanja; možgani; razum
ligero de cascos nepremišljen, lahkomiseln
levantar de cascos a uno koga omamiti
ponerse (meterse) en los cascos u/c nekaj si v glavo vbiti
quitarle a uno del casco a/c koga odvrniti od nečesa
romper a alg. los cascos komu glavo razbiti (grožnja)
romperse (calentarse) los cascos glavo si ubijati (zlasti z učenjem)

conjurar rotiti, na vso moč prositi, zaklinjati

conjurar un peligro odvrniti nevarnost
conjurarse zarotiti se

débaucher [deboše] verbe transitif

1. odpustiti (delavce), odvračati (delavce) od dela

2. pokvariti, zapeljevati v razuzdanost

se débaucher zaiti na stranska pota, predati se razvratnemu življenju, razuzdanosti
débaucher des ouvriers odvračati delavce od njihovega dela, ščuvati k stavki, pregovarjati delavce, da zapuste svojega delodajalca
débaucher du personnel odpustiti osebje
débaucher des filles, des jeunes gens zavajati dekleta, mladino v razuzdano življenje
(familier) débaucher quelqu'un odvrniti koga od dela k (dostojni) zabavi

décourager [dekuraže] verbe transitif vzeti pogum (quelqu'un komu); demoralizirati; vzeti voljo (de za); potreti

se décourager izgubiti pogum, postati malodušen
être découragé biti potrt, žalosten
décourager quelqu'un de travailler vzeti komu voljo do dela
décourager quelqu'un d'une entreprise hasardeuse odvrniti koga od tveganega podviga

dēmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. z mesta spraviti (spravljati), odmakniti (odmikati), premakniti (premikati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odriniti (odrivati): cave … oculos a meis oculis quoquam demoveas tuos Ter. nikar ne odvrni, manu demotus Ci., Pompeius … vestri facti praeiudicio demotus Italiā decessit C., matre demotā T., in insulas demoti sunt T. so bili pregnani, d. munitiones Amm. Od kod? s samim abl.: demovendis statu suo sacris L. s svojega položaja odrinjeni, Clanis solito alveo demotus T.; s praep.: demoveri et depelli de loco Ci.; pren.: d. aliquem de sententia Ci. odvrniti od misli, izbiti mu misel iz glave, consulem de rei publicae praesidio Ci., eum de suo cursu Ci., culpam ab aliquo, odium a nobis, labem a re publica Ci., sperabam hanc a me posse molestiam demoveri Ci., d. animum loco et certo de statu Ci. ali mentem ex sua sede et statu Ci. zbegati, cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque hiems H.

2. occ.
a) pregnati, izpodriniti: populum Romanum de suis possessionibus Ci., ex ea possessione rem publicam Ci., non alteros demovisse, sed suos constituisse Ci.
b) koga iz službe izriniti, odsloviti, odstaviti, ob službo spraviti; z abl.: d. aliquem ordine, Burrum praefecturā, Pallantem curā rerum T.; abs.: d. centuriones T., spe obiectā principis loci, si priorem aetate et iam labefactum demovisset T.

dēmūtō -āre -āvī -ātum

1. trans. spremeniti (spreminjati): imperium, orationem, animum Pl., ingenium Pl. izpriditi, voces Ca. ap. Macr., igitur … placitum instituto flaminum nihil demutari T., sententiam suam in iis d. Gell.

2. intr.
a) drugače biti, razlikovati se: numquid videtur demutare Pl., paululum ali minimum ab aliqua re d. Ap. razlikovati se malo ali prav nič, tako tudi nihil ab aliqua re ali prorsus nihilum de aliqua re d. Iul. Val.
b) po mišljenju spremeniti (spreminjati) se: uter demutassit (star. = demutaverit) Pl., non demutabo Pl. = pri tem ostane; od tod odvrniti se od česa in nagniti (nagibati) se k čemu: in nuptias Cleopatrae Iul. Val.