bretailler [brətaje] verbe intransitif potegniti meč ob najmanjšem povodu; rad se tepsti, pretepati
brisant [brizɑ̃] masculin skalna čer; valolom; pljuskanje, butanje valov ob obrežje
bùbotak -tka m
1. udarec s pestjo
2. udarec ob boben: bubnjar odbubnja još nekoliko bubotaka
bȕćkalo s drog, s katerim ribič udarja po vodi ob lovu na some
bùkara ž zastar. zabava vaške mladine ob ognju v pustnem času
bull-pen [búlpen] samostalnik
obor za bike
šport prostor ob basebalskem igrišču
bungalow [bœ̃galo] masculin pritlična hišica na deželi ali ob morju za začasno bivanje, vikend, bungalov
nous avons loué un bungalow pour les vacances najeli smo vikend za počitnice
buter [büte] verbe transitif podpreti (un mur zid); figuré koga narediti trmastega; verbe intransitif zadeti ob, udariti ob, spotakniti se; (sport) suniti žogo v gol, zabiti gol
se buter udariti, zadeti (contre un mur ob zid); figuré trmasto vztrajati (à pri, na), biti trmast
se buter à un obstacle zadeti ob, naleteti naoviro
cet enfant se bute ta otrok je trmast
cabotare v. intr. (pres. cabōto) navt. pluti ob obali
caboter [kabɔte] verbe intransitif pluti ob obali
caelestis -e, abl. sg. -ī, pesn. -e, gen. pl. -ium, pesn. -um (caelum2)
1. kar je na nebu, ob nebu, z neba, nebesen, nebeški: orbis, corpora Ci., spiritus Ci., vis Ci. vpliv neba, res caelestes Ci. reči na nebu; tudi nebesna telesa (zvezde): studiosi rerum caelestium Col. zvezdoslovci, aër, signa Virt., nubes (sg.), astra, plagae, solum O., aqua H., Vitr. idr. ali aquae L., Sen. ph. idr. dež, deževnica, imbres Vitr., Col., arcus Plin. mavrica, flammae, fulminis ignis Lucr., ignis T. blisk, minae T. preteče nebo, fragor Q. grom, prodigia L. ali auguria P. F. na nebu; subst. neutr. pl. = reči na nebu, nebesna telesa: caelestia quaerere Ci., cogitantes supera atque caelestia Ci., cognitio caelestium vel mortalium Q., periti caelestium T. zvezdoslovci, pleraque caelestium T.
2. ki se tiče neba (nebes) kot bivališča bogov = nebeški, nadzemeljski, božji, božanski: anima Vell., animus (duša) Vell., Q., animi, corpora, origo V., dona V., O. bogov, aula, nectar, pabula, stirps O., specie caeleste resumptā O., bella O. vojne bogov s Titani, irae L., honores Cu., ortus Q., sapientia H. ki dviga človeka nad vse pozemeljsko, religiones T., caelestem eius vitam et memoriam futuram Vell. da dobi življenje v nebesih in večno slavo, quem prope caelestem fecerint L. ki so ga skoraj pobožili; poseb. o bogovih nebeški: dii Ci., dii omnes caelestes vosque terrestres vosque inferni audite L. Kot subst.
a) caelestis -is, f nebeška = nebeščanka, boginja: avara Tib.; v pl. caelestēs -ium, m f nebeščani, nebeščanke, bogovi, boginje: quid est, quod de voluntate caelestium dubitare possimus? Ci., Iuppiter omnesque caelestes Vitr., ultima caelestum terras Astraea reliquit O., caelestes eburni O. slonokoščene podobe bogov; poseb. nadzemeljski bogovi: caelestium, inferorum irae L. (asindeton)
b) caeleste -is, n nebeško: nihil est caelesti caelestius Sen. ph.; pl. caelestia -ium nebeške reči, božje stvari: eademque cura et de infernis persuasio, caelestium contra (= contraria persuasio de caelestibus o nebu) T.
3. pren. božanski =
a) bogovom enak, božansko lep, krasen, izvrsten, odličen: caelestes divinaeque legiones Ci., mens, ingenium O., quos Elea domum reducit palma caelestes H., caelestia temptare H. poskušati doseči nesmrtnost, c. natura, c. iudicia Q., caelestis hic (Cicero) in dicendo vir Q., caelestissimum os Ciceronis Vell., caelestis praeceptor, caelestissima opera Vell.
b) cesarski: Cod. Th.
Caelimontānus 3 (Caelius mōns) ob Celijevem griču stoječ (ležeč), celimontski; subst. Caelimontāna -ae, f (sc. porta) Celimontska vrata v Servijevem zidu proti Lateranu: Ci.
calcitrō -ōnis, m (calcitrāre) kopitač, ritač: equus mordax, calcitro horridus Varr. ap. Non.; pren. o človeku ki se zaletava ob vrata: Pl.
calculer [kalküle] verbe transitif iz-, ob-, pre-računati; (iz)kalkulirati; figuré pretehtati, premisliti
calculer de tête, mentalement na pamet računati
bonté féminin calculée preračunana, sebična dobrota
machine féminin à calculer računski stroj
calculer ses chances preračunati, pretehtati svoje šanse
calendārius (kalendārius) 3 (calendae, kalendae) ob kalendah posvečen: strena Hier.
calumnia ženski spol obrekovanje, lažniva ob tožba ali obdolžitev
calzada ženski spol škarpa ob reki; tlakovana cesta (cestišče)
caramboler [-le] verbe transitif karambolirati (biljard); figuré, familier trčiti, zadeti ob
se caramboler trčiti (skupaj)
plusieurs voitures se sont carambolées več avtomobilov je trčilo skupaj
Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod
1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.
2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.
Chausseebaum, der, obcestno drevo, drevo ob cesti