Franja

Zadetki iskanja

  • nūbēs -is, gen. pl. -ium, f

    1. oblak, zlasti deževni oblak, oblačíca: Lucan., Val. Fl., Stat., Suet. idr., atra Pl., Lucr., Plin. iun., atra nubes condidit lunam H., nigra V., qui sub nube solem non ferunt Ci., in nubem cogitur aër V., aër concretus in nubes cogitur Ci., nubem pellere Ci. (Arat.), nube pulsā O., nubes fugare V., graves imbre nubes L., effusus nubibus imber V., sub nube V. v zraku, per nubem V. skozi zrak, caput attollere in nubes Sil. proti nebu; occ. oblak o tem, kar se kakor oblak dviga v zrak, npr. oblak prahu, prašína, oblak dima, val dima: n. pulveris V., L., Cu., Sil., Amm. ali n. pulverulenta V. ali pulverea n. Sil., interdumque (sc. Aetna) atram prorumpit ad aethera nubem V., fumus ingens velut quadam nube absconderat caelum Cu., Sabaeae nubes Stat. oblaki kadila.

    2. metaf.
    a) oblak = veliko število, (gosta) množica, tolpa, jata, krdelo: velut nubes levium telorum coniecta L., n. iaculorum Sil., armorum Stat., missilium, sagittarum Amm., raucarum volucrum V., factā nube V. po strnitvi v jato, V. (o pticah), lactea columbarum n. Prud., apium V., Sil. roji, locustarum L., peditum equitumque L., ut procul inmensam campo consurgere nubem … conspexit Lucan., alarum coniuncta signa … nube ipsā operient … equites equosque T., nubes densa Laconum Sil., Marmarica (= Carthaginiensium) n. Sil., atra belli (= vojske) n. Sil. (5, 376), bellorum pulverea n. Stat., Cocytia (= Harpyiarum) nubes (po nekaterih izdajah pubes) Val. Fl., n. ignium Amm.
    b) motnost, medlost na kovinah in draguljih (prim. sl. „mát“): nubem discutere Plin., maculosa n. Plin.
    c) tanko, prozorno ogrinjalo, tanka obleka: n. obsoleta Ps.-Q.

    3. pren.
    a) zakrivajoče zastiralo, koprena, zavoj: fraudibus obice nubem H.
    b) (p)omračitev, zamračitev, zameglitev: Aus., Cl., timoris Lucan., meri Val. Fl. pijanost, soporis Val. Fl. zamračitev spanja, mortis Stat., frontis Stat. slepota, comae Stat. senca.
    c) oblak resnosti ali žalosti na čelu, resnost, žalost: deme supercilio nubem H., hanc tristitiae nubem discutere Val. Max., nec nubem frontis amabat Sil.
    d) žalosten položaj, žalostno stanje, žalostne razmere: rei publicae tenebrae, nubes, procellae Ci., pars vitae tristi cetera nube vacet O.
    e) nastajajoča, porajajoča se nesreča: cladis Sil., belli Sil. (16, 645), Iust., nubem belli sustinere V. bojno grmenje.
    f) oblak = nebistvena (nepomembna, nična) stvar: dum … nubēs et inania captet H.

    Opomba: Nenavaden abl. sg. nūbī (v eliziji): ubi e nubi in nubem vis incidit ardens fulminis Lucr. Star. soobl. nūbs, nūbis, f: L. Andr. ap. Serv., Aus., It., Iuvenc.
  • Reaktorunfall, der, nesreča v reaktorju/v jedrski centrali
  • Schiffsunglück, das, ladijska nesreča
  • sciagura f

    1. huda nesreča

    2. ekst. zla sreča
  • Seenot, die, kritičen položaj; nesreča na morju
  • Seeunfall, der, nesreča na morju
  • tragēdia f

    1. lit. tragedija

    2. tragedija; huda nesreča; žalosten, pretresljiv dogodek:
    fare una tragedia pren. početi komedije, razburjati se
  • tragedy [trǽdžidi] samostalnik
    gledališče tragedija, žaloigra
    figurativno pretresljiv dogodek, velika nesreča, tragedija
  • tragique [tražik] adjectif tragičen, tragiški; figuré žalosten, nesrečen; pretresljiv; masculin tragika, tragičnost; usodna nesreča

    auteur masculin tragique pisec tragedij; tragik
    (familier) ce n'est par tragique to ni nobena tragedija; to ni nič hudega
    il a eu une fin tragique doživel je tragičen konec
    prendre une chose au tragique stvar tragično vzeti, jemati
    tourner au tragique obrniti se na tragično
  • Unfalltod, der, smrtna nesreča; bei Unfalltod v primeru nesreče s smrtnim izidom
  • Verkehrsunfall, der, prometna nesreča
  • zlòkera m kogar povsod preganja nesreča: kome ime zlokera, svud ga zlo tjera
  • Zugunglück, das, železniška nesreča
  • abîme [abim] masculin brezno, prepad, žrelo, globočina; propad, poguba

    course féminin à l'abîme drvenje v propast
    un abîme de science (figuré) zelo učen človek
    dans un abîme de malheur v skrajni stiski
    il est un abîme d'égoïsme on je velik egoist
    il y a un abîme entre eux med njima (njimi) je velik prepad
    être au bord de l'abîme biti na robu prepada
    l'abîme appelle l'abîme nesreča redko sama pride
  • accidentale agg.

    1. slučajen, naključen:
    disgrazia accidentale naključna nesreča

    2. filoz. nebistven, postranski
  • accidentel, le [-tɛI] adjectif slučajen, nepredviden

    erreur féminin, rencontre féminin accidentelle slučajna napaka, slučajno srečanje
    mort féminin accidentelle smrt zaradi nesreče, smrtna nesreča
  • altezza f

    1. višina:
    altezza di una stoffa širina blaga
    altezza dell'acqua globina vode
    la città è a mille metri di altezza mesto je na višini tisoč metrov
    volare a grande altezza leteti na veliki višini, zelo visoko
    essere, non essere all'altezza di qcs. pren. biti, ne biti čemu kos

    2. glasba višina (tonska)

    3. pren. plemenitost, vzvišenost:
    altezza d'animo plemenitost duha

    4.
    Altezza visočanstvo, visokost, veličanstvo:
    Altezza Reale Kraljevo visočanstvo
    Sua Altezza Vaša visokost

    5. geogr. zemljepisna širina:
    la nave affondò all'altezza del Capo di Buona Speranza ladja se je potopila na zemljepisni širini Rta dobre nade

    6. pren. bližina:
    l'incidente avvenne all'altezza del km 20 nesreča se je zgodila v bližini 20. kilometra

    7. mat. višina:
    l'altezza di un triangolo višina trikotnika

    8. astr. višina
  • ambiurbium -iī, n (ambi in urbs) spravni obhod okrog rim. mesta po sklepu senata, kadar je mestu ali pretila kaka nesreča ali pa se je odvrnila od njega: Serv., Vop., P. F.
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • andanza ženski spol slučaj, naključje, usoda

    mala andanza nesreča