Franja

Zadetki iskanja

  • pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

    pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
    pluma de ave ptičje pero
    pluma de dibujo risalno pero
    pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
    pluma Redis redis pero
    pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
    buena pluma dober pisatelj
    dibujo a pluma perorisba
    como una pluma peresno lahek
    de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
    dejar correr la pluma pisati brez premisleka
    escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
    hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
    llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
    saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
    tener pluma bogat biti
    plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
    sombrero de plumas klobuk s peresom
    dejar las plumas vstati iz postelje
    mudar las plumas goliti se (ptiči)
    vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem
  • point1 [pɔ́int] samostalnik
    konica, bodica, ost (igle, noža, svinčnika, jezika itd.)
    arhaično bodalo, meč
    tehnično koničasta priprava, dleto, šilo, črtalnik, graverska igla
    lov cilj, postojanka (psov)
    množina udje, okončine (zlasti konjeve), parožki (jelen)
    slovnica pika (tudi full point)
    tisk enota za velikost tiskarskih črk (0,376 mm), izbočena točka v Braillovi pisavi
    matematika točka (point of intersection sečišče)
    decimalna pika; točka na zemljevidu, cesti itd.
    fizika stopinja (temperature na lestvici), stopnja
    geografija rtič
    geografija stran neba (cardinal points glavne strani neba)
    točka, kraj, mesto, cilj, namen (point of destination namembni kraj; ekonomija point of entry vstopno pristanišče)
    trenutek, moment (odločilni, kritični at the point of death umirajoč)
    točka dnevnega reda (to differ on several points ne strinjati se v več točkah)
    poanta, bistvo, odlika, svojstvo; cilj, namen, smisel (there is no point in doing it nima smisla to narediti)
    poudarek (to give point to one's words dati poudarek svojim besedam)
    (karakteristična) poteza, lastnost, odlika (his strong, weak point njegova močna, šibka točka; it has its points ima svoje dobre strani)
    ekonomija točka pri racioniranju ali ocenjevanju blaga
    šport točka (to lose on points izgubiti po točkah, points win zmaga po točkah)
    šivana čipka
    glasba znak za ponovitev, karakteristični motiv, tematičen vstavek
    vojska predstraža, izvidnica
    britanska angleščina kretnica

    ekonomija to be on points biti racioniran (blago)
    to be off points biti v svobodni prodaji
    ekonomija to put on points racionirati
    at all points temeljito, popolnoma, v vseh ozirih
    at the point of na robu, blizu
    at the point of the pistol z namerjeno pištolo
    at the point of the sword z grožnjo, nasilno
    at this point v tem hipu, na tem mestu (v govoru itd.)
    to be on the point of pravkar nameravati
    beside (ali off, away from) the point neprimeren, ne na mestu
    to bursting point (sit) da bi počil
    boiling-point vrelišče
    freezing-point ledišče
    melting-point tališče
    to bring to a point dovršiti, končati
    a case in point ustrezen primer
    to carry (ali gain) one's point doseči svoj smoter
    to come (ali get) to the point priti k stvari, priti do odločilnega trenutka
    to give point to s.th. poudariti kaj
    šport to give points to s.o. dati komu prednost v igri, figurativno biti močnejši
    figurativno nine points skoraj vse, 90 procentov
    possession is nine points of the law če kaj imaš, imaš vedno prav
    to dine on potatoes and points jesti samo krompir
    in point ustrezen, umesten
    in point of glede na
    in point of fact pravzaprav, resnično
    point at issue sporna točka
    a point of interest zanimiva podrobnost
    the point of the jaw brada
    a knotty point zamotana stvar
    to keep to the point ostati pri stvari
    to lack point ne biti prepričljiv
    to make a point of vztrajati na čem, poudarjati
    šport to make (ali score) a point doseči točko; dokazati resničnost trditve
    to make s.th. a point of honour smatrati kaj za častno zadevo
    a moot point dvomljiv dokaz
    ameriško point of origin kraj porekla
    not to put too fine a point on it brez ovinkov povedati, ne prikrivati
    to press a point vztrajati pri čem, pritiskati na kaj
    point of no return aeronavtika nevarna cona, figurativno od kjer ni vrnitve
    to see the point razumeti poanto
    to stand upon points paziti na vsako malenkost, biti prenatančen
    to stick to the point ostati pri stvari
    to stretch (ali strain) a point narediti izjemo, pogledati skozi prste
    one's sore point boleča točka
    there is no point in it nima smisla
    to the point stvarno
    up to a point do neke mere
    turning-point preokret
    point of view stališče, mnenje
    that is the point to je vprašanje, to je poglavitna stvar
    parlament point of order dnevni red
  • pójem (-jma) m

    1. concetto, idea, nozione:
    definirati kak pojem definire un concetto
    osnovni, sorodni pojmi concetti base, affini
    pojem časti il concetto dell'onore
    pojem dobrega in zla il concetto del bene e del male

    2. vocabolo, espressione, termine:
    slovar strokovnih pojmov dizionario dei termini tecnici

    3. quintessenza; non plus ultra; sinonimo:
    njihovi izdelki so pojem kvalitete i loro prodotti sono sinonimo di qualità

    4. filoz. concetto, nozione, idea:
    nadrejeni, podrejeni pojem concetto superiore, accessorio
    ne imeti pojma o čem non avere la più pallida idea di qcs.
    nimaš pojma, kako lepo je bilo non puoi immaginare com'era bello
    spoznati osnovne pojme neke znanosti conoscere i rudimenti di una scienza
    o čem ne imeti jasnih pojmov avere idee piuttosto vaghe su qcs.
    čast mu ni prazen pojem, čast je zanj zelo širok, raztegljiv pojem per lui l'onore non è parola vuota, l'onore è per lui qualcosa di molto ampio, elastico
    strateški pojmi le concezioni strategiche
  • polòm écroulement moški spol , effondrement moški spol , catastrophe ženski spol ; (poslovno) faillite ženski spol , banqueroute ženski spol ; (na borzi) krach moški spol ; (vojaško) débâcle ženski spol , désastre moški spol

    polom neke politike la faillite d'une politique
    polom neke teorije écroulement d'une théorie
    bančni polom banqueroute, faillite
    borzni polom krach (ali effondrement) de la Bourse, débâcle boursière
    finančni polom désastre financier, catastrophe (ali débâcle) financière
    doživeti polom faire faillite (ali banqueroute), familiarno culbuter, sauter
  • pomén signification ženski spol , signifié moški spol ; importance ženski spol ; (besede) sens moški spol , acception ženski spol ; prix moški spol , intérêt moški spol , idée ženski spol

    pomen (neke) besede signification (ali acception, sens) d'un mot
    beseda z dvojnim pomenom mot moški spol à double sens
    brez pomena sans importance, dénué de sens (ali d'importance), insignifiant, futile
    dobesedni, pravi, preneseni pomen sens littéral, propre, figuré
    v ožjem pomenu dans un sens plus restreint, au sens étroit
    v najbojšem pomenu par excellence
    v polnem pomenu besede dans toute la force (ali l'acception) du mot (ali du terme)
    v pravem pomenu au sens propre
    v pravem in prenesenem pomenu au propre et au figuré
    v širšem pomenu par extension, au sens large
    imeti pomen signifier
    nima pomena hoditi tja il est inutile d'y aller, il ne vaut pas la peine d'y aller
    to nima nobenega pomena cela n'a aucun sens (ali aucune importance), c'est absurde, cela ne rime à rien
  • poràz défaite ženski spol , échec moški spol , déroute ženski spol , revers moški spol ; (moralen) déconfiture ženski spol ; figurativno, familiarno aplatissement moški spol

    poraz po točkah défaite aux points
    poraz (neke) stranke déroute (ali déconfiture) d'un parti
    vojaški porazi revers moški spol množine militaires
    volivni poraz défaite électorale
    doživeti poraz essuyer (ali subir) une défaite (ali un échec, un revers), familiarno ramasser une veste
    priznati svoj poraz s'avouer vaincu, figurativno baisser pavillon devant quelqu'un, mettre les pouces
    zadati komu poraz infliger une défaite à quelqu'un
  • poslédica conséquence ženski spol , effet moški spol , suite(s) ženski spol (množine) , séquelle(s) ženski spol (množine) , résultat moški spol , incidence ženski spol , fruit moški spol , (poznejši učinek) contrecoup moški spol

    brez posledic sans conséquences, sans suites, sans résultat
    posledice neke bolezni (medicina) reliquat moški spol d'une maladie
    posledice neke odločitve incidences ženski spol množine d'une décision
    posledice vojne conséquences (ali suites, queue ženski spol) de la guerre
    hude posledice poledice, slabega vremena les méfaits du verglas, du mauvais temps
    imeti posledice être de conséquence, tirer à conséquence, avoir des conséquences
    imeti težke posledice être lourd de conséquences
    imeti, potegniti za seboj posledice entraîner des conséquences
    nositi posledice (za kaj) subir les conséquences, familiarno la danser
    plačati posledice payer la casse
    treba je nositi posledice svojih dejanj (figurativno) quand le vin est tiré, il faut le boire
    to bi lahko imelo neugodne posledice cela pourrait avoir des conséquences fâcheuses
    to je brez posledic cela ne tire pas à conséquence
    vi boste nosili posledice cela vous retombera sur le dos
  • postáviti (-im) | postávljati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
    postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
    postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

    2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
    postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
    postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
    postaviti v kot mandare in un angolo

    3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
    postaviti ladjo na navoz impostare una nave
    postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
    pren. postaviti teorijo costruire una teoria
    pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
    postaviti šotore piantare, innalzare le tende

    4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
    postaviti koga za kralja creare qcn. re
    postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

    5.
    postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
    postaviti trditev affermare
    postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
    postaviti diagnozo diagnosticare

    6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

    7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
    postaviti termin fissare una scadenza

    8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

    9. supporre:
    postavimo, da supponiamo che

    10. pren.
    postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
    lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
    pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
    pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
    pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
    pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
    pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
    postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
    pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
    pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
    pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
    postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
    pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
    postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
    pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
    pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
    pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
    pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
    pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
    pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
    jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
    šport. postaviti rekord stabilire un record

    B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

    1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
    postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
    postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
    s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

    2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
    postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
    ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
    postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
    postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.
  • pot [po] masculin lonec; vrč (à eau za vodo); vložek pri igri; populaire zadnjica; familier sreča

    pot à fleurs cvetlični lonec
    pot à bière vrček za pivo
    pot (de chambre) nočna posoda
    pot au noir (familier) megleno, nevarno področje za letala; nevarna stvar, dvomljiva zadeva
    pot d'échappement izpušna cev
    pot pourri ragu iz raznih vrst mesa in zelenjave, figuré mešanica, kolobocija; musique potpuri
    pot silencieux (automobilisme) dušilnik
    en deux coups de cuiller à pot v hipu, takoj
    à la fortune du pot brez ceremonij, brez priprav
    voix féminin de pot cassé (ali: fêlé) hripav glas
    bête, sourd comme un pot biti zelo neumen, zelo gluh
    avoir du pot (populaire) imeti srečo
    découvrir le pot aux roses odkriti tajnost neke zadeve
    être dans un pot à part biti nekaj posebnega
    c'est le pot de terre contre le pot de fer to je neenaka borba
    faire le pot à deux anses opreti roké v boke; na vsaki roki imeti (eno) žensko
    manquer de pot (populaire) ne imeti sreče, ne uspeti
    (populaire) manque de pot! smola!
    (populaire) se manier le pot (po)hiteti
    payer les pots cassés poravnati, plačati vso škodo
    prendre, boire un pot nekaj pojesti, popiti
    tourner autour du pot prežati na; hoditi ko mačka okoli vrele kaše
  • potenciál (-a) m potenziale; fiz. potenziale:
    vojaški potencial potenziale militare
    industrijski, gospodarski, energetski potencial potenziale industriale, economico, energetico
    atomski potencial neke države il potenziale nucleare di uno stato
  • potenziale

    A) agg.

    1. potencialen; mogoč, možnosten:
    fiz. energia potenziale potencialna energija

    2. jezik pogojen

    B) m

    1. fiz. potencial

    2. pren. potencial:
    il potenziale nucleare di uno stato atomski potencial neke države
  • preoblikováti (-ájem)

    A) perf. trasformare, dare nuova forma, trasfigurare, travestire; modificare, trasmutare, rimodellare, rifondere:
    ledeniki so preoblikovali pokrajino i ghiacciai rimodellarono il paesaggio
    ljudska pesem je neke motive preoblikovala po svoje la poesia popolare ha dato nuova forma a determinati motivi
    preoblikovati pločevino imbutire la lamiera

    B) preoblikováti se (-újem se) perf. refl. trasformarsi, tramutarsi
  • pristis -is, f (tuj. πρίστις „riba žagarica“) po ljudski etim. potvorjeno v pistrīx -īcis, f

    1. vsaka morska pošast, morska žival, velika (morska) riba (poseb. kit, morski pes, morski volk, žagarica (pilar)); v obl. pristis: Plin., Val. Fl., Pl., Non. idr., frons hominem praefert, in pristim desinit alvus V.; v obl. pistrix: virgo pube tenus, postrema … pistrix V. (o Skili (Scili)), Neptunus pistricum dominus Arn.

    2. metaf.
    a) v obl. pistrix Kit (ozvezdje): Ci. (Arat.), Hyg.
    b) v obl. pristis majhna, hitra bojna (vojna) ladja (brzica): comparaverat … lembos pristīsque L., adiectae … quinque pristes erant L. (prej so na teh mestih brali pistrīsque, pistres).
    c) Pristis Kit, ime neke Enejeve ladje: velocem Mnestheus agit acri remige Pristim V.
  • prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

    I.

    1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

    2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj.

    II.

    1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

    2. metaf.
    a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
    b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
    c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

    Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.
  • proprietà f

    1. lastnost, značilnost:
    proprietà chimiche, fisiche di una sostanza kemične, fizikalne lastnosti neke snovi

    2. svojina, lastnina; pravica:
    proprietà artistica, letteraria pravo avtorska pravica
    proprietà industriale patentne pravice

    3. last, posest:
    proprietà mobiliare, immobiliare premičnina, nepremičnina
    proprietà fondiaria zemljiška posest

    4. točnost, primernost (v izražanju):
    esprimersi con proprietà lepo, primerno se izražati

    5. okus, spodobnost:
    vestire con proprietà spodobno se oblačiti
  • psithius (psȳthius) 3 (tuj. ψίϑιος, ψύϑιος) psítski, ime neke grške trte: vitis Verg., Col., Plin., uva Plin.; subst.

    1. psythia -ae, f (sc. vitis) psítska trta: V.

    2. psithiae -ārum, f (sc. uvae) psítski grozdi: Stat.

    3. psithium -iī, n (sc. vinum, gr. ψίϑιος οἶνος) psítsko vino = vino iz suhega grozdja: Plin.
  • punto

    A) m

    1. mat. točka:
    punto di contatto dotikališče
    punti cardinali strani neba
    punto di fuga konvergentna točka
    punto morto mrtva točka (tudi pren.);
    punto di orientamento orientacijska točka
    punto di riferimento referenčna točka; pren. orientacijska točka
    punto di vista pren. gledišče, vidik, zorni kot
    punto zero ničelna točka (pri nuklearni eksploziji)
    di punto in bianco pren. iznenada, nepričakovano, kar na lepem
    cogliere nel punto pren. zadeti bistvo (problema)
    essere, trovarsi a un punto morto pren. biti, znajti se na mrtvi točki

    2. navt. lega, položaj:
    fare il punto določiti lego
    fare il punto su una questione pren. natančno določiti, opredeliti vprašanje

    3. pika:
    due punti dvopičje
    punto e virgola podpičje
    punto esclamativo klicaj
    punto interrogativo vprašaj
    punti di sospensione, sospensivi tropičje
    fare punto pren. prenehati
    mettere i punti sulle i pren. postaviti piko na i

    4.
    punto cieco anat. slepa pega
    punto lacrimale anat. solzna pika
    punto nero anat. pog. ogrc, komedo; pren. črna pika; slaba stran

    5. točka, mesto:
    punto iniziale začetna točka; pren. izhodišče
    punto di ritrovo shajališče
    punto di vendita trgov. prodajna točka, prodajno mesto

    6. mesto, odlomek; ekst. točka:
    commentare un punto della Divina Commedia tolmačiti, komentirati odlomek iz Božanske komedije
    trattare punto per punto podrobno kaj obravnavati
    venire al punto priti do, lotiti se ključnega vprašanja
    questo è il punto v tem je bistvo, v tem je težava

    7. trenutek, hip:
    arrivare a buon punto priti o pravem času
    essere sul punto di nameravati, pripravljati se, da
    a mezzogiorno in punto točno opoldne
    in punto di morte tik pred smrtjo

    8. rok, stopnja, točka:
    essere a buon punto pren. lepo napredovati
    mettere a punto una macchina, un dispositivo naravnati, nastaviti stroj, napravo
    mettere a punto un problema pren. natančno izpostaviti problem
    punto di cottura trenutek, ko je kaj skuhano
    a che punto siamo? do kam smo prišli? kako napreduje stvar?
    fino a un certo punto do neke meje, nekako
    di tutto punto popolnoma

    9. točka, ocena:
    dare dei punti a qcn. pren. koga v čem prekašati
    essere promosso con il massimo dei punti napredovati z najboljšimi ocenami, z najvišjim številom točk
    vittoria ai punti zmaga po točkah

    10. obrt vbod:
    punto a croce križni vbod
    punto erba stebelni vbod
    punto smerlo robni vbod
    punto metallico kovinska spojka
    dare un punto na hitro zašiti

    11. med. šiv:
    mettere, togliere i punti zašiti, sneti šive

    12. fiz. točka:
    punto critico kritična točka
    punto di ebollizione vrelišče
    punto di fusione tališče
    punto di gelo zmrzišče
    punto di infiammabilità vnetišče

    13. glasba pika

    14.
    punto tipografico tipografska točka

    15. hist. punca, čistinski žig

    B) agg. toskansko nikakršen, noben:
    non ha punta voglia di studiare ni mu do učenja

    C) avv. (za nikalnicami) prav nič, nikakor ne, še zdaleč ne:
    non sono punto stanco prav nič nisem utrujen
    né punto né poco kratko in malo ne
  • purpura -ae, f (izpos. πορφύρα)

    I. (čokati) volek, škrlatnik, škrlatna (bagrena) školjka, bagrenka: Plin.

    II. meton.

    1. škrlat, bager, púrpur, škrlatna (bagrena) barva (šara), bagrec (od modrikasto rdečega odtenka (karmezina) do temno višnjevega oz. vijoličasto modrega): Plin., Sen. ph., violae purpura nigra V., decerpens certantem uvam purpurae H.; tudi nepristna škrlatna barva, izdelana iz neke vrste jagod: Plin.

    2. škrlatovina, bagrovina, in sicer
    a) = poškrlatena (škrlatno pobarvana) volna, škrlatna volna: purpuras colo nere Iust., ministri fucantae purpurae Amm. pomagači (pomočniki) pri škrlatenju (barvanju s škrlatom).
    b) rdeča capa: Col.
    c) = s škrlatom (z bagrom, s purpurjem) obšito ali popolnoma poškrlateno (pobagreno, s škrlatom obarvano) oblačilo, škrlatno (bagreno) oblačilo, škrlat, bager, púrpur: plebeia ac paena fusca Ci., purpura regum V. ali regalis Ci. fr., Laconicae purpurae H., purpurā vestiri Sen. ph., purpuram amicire Vop.; tudi škrlatna (bagrena) odeja, škrlatno (bagreno) pregrinjalo: Q., Suet., lectum sternere sine linteis, sine purpurā L. epit. škrlatno obleko so nosili zlasti vladarji, visoki dostojanstveniki in oblastniki; od tod meton.

    3. visoka služba, visoko dostojanstvo, visoki dostojanstveniki: iam novi praeeunt fasces, nova purpura fulget O., sumere purpuram Eutr. tiranijo, samodrštvo, despotstvo, samosilništvo, accipere purpuram Eutr., septima purpura Fl. tj. sedmi konzulat, purpura servit Lucan. kralji, purpuram adorare Amm., pozni Icti.

    4. pesn. = porphyrites (sienski) rdeči granit ali porfír, porfirít: Stat.

    5. vino: purpura potabilis Cass.
  • Quirīniānus 3 kvirinijánski, kvirijánski, kvírski, kúrski: māla Ca., Varr. jabolka neke žlahtne sorte, prvotno pri sabinskem mestu Kurah (Curēs); enako Quiriānum mālum Macr., in Quiriāna mala Plin.
  • raccrocher [-krɔše] verbe transitif zopet obesiti, natakniti; figuré postaviti zopet na noge; familier (zopet) ujeti, zasačiti, uloviti; ustaviti, nagovoriti (pasante); verbe intransitif imeti srečo (pri igri)

    se raccrocher obesiti se, oklepati se, okleniti se (à quelque chose česa); povezovati se, priključiti se (avec quelque chose čemu)
    raccrocher un tableau obesiti sliko
    raccrocher un vêtement au portemanteau obesiti obleko na obešalnik
    il a raccroché trop vite prezgodaj je odložil (obesil) slušalko (= prekinil pogovor)
    raccrocher (les gants) končati svojo kariero (o boksarju)
    se raccrocher à une branche, à un grand espoir oklepati se veje, velikega upanja
    se raccrocher à quelqu'un navezati se na koga, računati na njegovo pomoč v stiski
    raccrocher une affaire obnoviti pogajanja za dokončno ureditev (neke) zadeve