Franja

od (krajevno) de , (časovno) de, desde, a partir de ; (vzrok) de, por

od Ljubljane do Zagreba de (ali desde) Ljubljana hasta (ali a) Zagreb
od mesta do mesta de ciudad en ciudad
od časa do časa de tiempo en tiempo
od danes naprej desde hoy, de hoy en adelante, a partir de hoy
od zdaj naprej desde ahora, de ahora en adelante
od torka do petka de martes a viernes, desde el martes hasta el viernes
odprto od 9-ih do 12-ih abierto de nueve a doce
od mladosti desde la juventud
od zgoraj navzdol de arriba abajo
eden od nas uno de nosotros
spremljan od svoje družine acompañado de su familia
od (s strani) mojega prijatelja de (parte de) mi amigo
kaj hočete od mene? ¿qué quiere usted de mí?
jokati od veselja llorar de gozo
ločiti se eden od drugega separarse (uno de otro)
posloviti se od svojih despedirse de los suyos
pozdravite ga od mene! ¡salúdele de mi parte!
prihajam od očeta vengo de casa de mi padre
umreti od žeje morir de sed
zboleti od tolikega dela ponerse enfermo de tanto trabajar

omejen¹ [ê] (-a, -o)

1. begrenzt, beschränkt, eingeschränkt, umschränkt; ozko: [engbegrenzt] eng begrenzt, z vidnim robom: eingegrenzt, umgrenzt, [engumgrenzt] eng umgrenzt, medicina umschrieben; na en spol: geschlechtbegrenzt; snop, žarek: gebündelt (ozko scharf)

2. časovno: befristet, Kurz-, Kurzzeit- (časovno omejena terapija die Kurztherapie)

3. sredstva, denar: knapp

4. matematika beschränkt (navzgor nach oben, navzdol nach unten)

5. tehnika -gebremst (z omejenim penjenjem schaumgebremst)
|
biti omejen sich beschränken auf, begrenzt sein auf, sich erschöpfen in
(biti znosen) sich in Grenzen halten

pada|ti¹ (-m) pasti

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken …)

2. (spuščati se) teren: abfallen, absinken
strmo padati steil abfallen, schroff fallen, steil stürzen

3. tkanina: fallen

4. (izgubljati višino) letalo ipd.: an Höhe verlieren

5. (zniževati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen, figurativno purzeln (cene padajo Preise purzeln)
vrednost pada čemu (etwas) sinkt im Wert

6. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; od izčrpanosti: umfallen, (umirati) tot umfallen
figurativno glave padajo die Köpfe rollen

7. svetloba, pod kotom: fallen, einfallen; pogled, senca, sum, streli: fallen

8.
padati po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
padati iz ene skrajnosti v drugo zwischen Extremen hin und her pendeln
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejemati, upadati, zapadati

pálec (-lca) m

1. (na roki) pollice; (na nogi) alluce;
sesati palec succhiare il pollice

2. (dolžinska mera) pollice;
angleški palec pollice
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. palec navzdol pollice verso
pren. imeti veliko pod palcem avere soldi a palate

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

pasti¹ (padem) padati

1. k tlom: fallen, ostro, hitro: stürzen, počasi, mehko: sinken (navzdol hinunterfallen, hinunterstürzen, niederstürzen, niedersinken, niederfallen, herunterfallen, herabfallen, herabsinken, nazaj zurückfallen, zurückstürzen, zurücksinken, vznak hintenüberstürzen, hintenüberfallen); pri plezanju ipd.: abstürzen; na kolena, nos: hinfallen, hinschlagen, stürzen; komu na glavo ipd.: einstürzen auf; strmoglavo: herabstürzen; treščiti navzdol na: aufschlagen auf; z veliko silo - iz letala, vozila: hinausgeschleudert werden
globoko/nizko pasti tief sinken, tief gefallen sein (tudi figurativno)
figurativno pasti iz oblakov aus allen Wolken fallen
pasti iz okvira aus dem Rahmen fallen
pasti na glavo auf den Kopf fallen (tudi figurativno, saj nisem na glavo padel ich bin ja nicht auf den Kopf gefallen)
pasti na kolena auf/in die Knie sinken
pasti na noge auf die Füße fallen (tudi figurativno)
pasti naprej vornüberfallen, nach vorn sinken
pasti na rit aufs Kreuz fallen, figurativno von den Socken sein
pasti na tla auf den Boden fallen, šport zu Boden gehen (tudi figurativno)
pasti nazaj zurückfallen, zurücksinken

2. (spustiti se) zavesa: fallen

3. (znižati se) temperatura, termometer, tlak, barometer, cene: fallen, naglo: stürzen
vrednost pade čemu (etwas) sinkt im Wert

4. figurativno na bojišču, žrtve, trdnjave, tabuji: fallen; v vojni: im Kriege bleiben; od izčrpanosti: hinfallen, umfallen, (umreti) tot umfallen
pasti skup (pasti v nezavest, sesesti se) umkippen, zusammenbrechen, zusammenfallen, zusammenklappen
pasti v nezavest in Ohnmacht fallen, wegkippen

5. pri izpitu: durch ein/das Examen fliegen, bei einer/der Prüfung durchfallen

6. funkcionar, dostojanstvenik, dekle: zu Fall kommen

7. pogled, senca, sum, strel: fallen

8.
pasti po kom: sich auf (jemanden) stürzen

9.
pasti v kako zadevo, čudno reč: hineinschlittern (in)

10.
pasti v (planiti v) hereinplatzen
pasti v besedo (skočiti v besedo) ins Wort fallen
pasti okrog vratu (planiti) um den Hals fallen

11. (priti) fallen
pasti v kremplje in die Klauen fallen
pasti v naročje in den [Schoß] Schoss fallen
pasti v nemilost in Ungnade fallen
pasti v roke in die Hand fallen
pasti v neprave roke in unrechte Hände fallen
pasti v ekstazo in Ekstase geraten

12. (bosti)
pasti v oči ins Auge springen, auffallen
|
figurativno pasti v vodo ins Wasser/unter den Tisch fallen
figurativno stati in pasti z stehen und fallen mit
figurativno kocka je padla der Würfel ist gefallen
ne bo ti padla krona z glave es wird dir kein Stein/Zacken aus der Krone fallen
figurativno srce mu je padlo v hlače ihm fiel das Herz in die Hosen
mrena mu je padla z oči ihm fiel es wie Schuppen von den Augen
figurativno jabolko ne pade daleč od drevesa der Apfel fällt nicht weit vom Stamm
nobeden ni učen z neba padel es ist noch kein Meister vom Himmel gefallen
pasti z lune vom Mond gefallen sein
X ni na gobec padel X ist nicht auf den Mund gefallen
pasti iz vloge aus der Rolle fallen
pasti iz vseh oblakov aus allen Wolken fallen
kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade wer andern eine Grube gräbt, fällt selbst hinein
kdor visoko leta, nizko pade Hochmut kommt vor dem Fall
| ➞ → pripasti, priti, spadati, sprejeti, upasti, zapasti

pēgma -atis, n (gr. πῆγμα) „sestavljeno iz desk“

1. oder, ogrodje, stroj: Aus., Ulp. (Dig.).

2. occ.
a) knjižna polica: Ci. ep.
b) pogrezálo, nekakšno dvigalo, posebna lesena naprava v gledališču in amfiteatru za dvigovanje in spuščanje igralcev in gladiatorjev: Iuv., Plin., Mart., Suet., pegma rapitur Ph. gre (se spušča) navzdol.

peljáti (em)mener à, conduire, rouler, voiturer, transporter en voiture (ali en camion, en bateau)

peljati se aller en (ali à), prendre, se promener, voyager
peljati avto conduire une voiture
peljati koga pod roko donner le bras à quelqu'un
peljati za roko mener par la main
peljati otroke na lutkovno predstavo mener les enfants au guignol
peljati se z avtom se promener en auto (ali en voiture), rouler
peljati se s kanujem po reki navzdol faire la descente d'une rivière en canoë
peljati se s kolesom aller à bicyclette (ali en vélo)
peljati se z ladjo, tramvajem aller en bateau, en tram(way)
peljati se z vlakom, z vozom aller en train, en voiture
peljati se z železnico rouler (ali voyager) en train
ta pot pelje v ce chemin conduit à
peljite me na postajo conduisez-moi (ali emmenez-moi) à la gare
peljite se z avtobusom, vlakom! prenez l'autobus, le train!
to ne pelje nikamor cela ne mène à rien

pendeō -ēre, pependī (intr. k pendō)

1. viseti na, ob čem, s česa: Enn., Varr., Mart., Sen. rh. idr.; abs:. pendentes lychni Lucr.; z abl.: pendebit fistula pinu V. na smreki, s smreke, p. tigno O., collo Pr.; s praep.: sagittae pendent ab umero Ci., p. mālo ab alto V., ex arbore Ci., ex umero O., de viri collo O.; pa tudi: in cervice O., Pr., in arbore Ci., in aëre O., in aëris spatio Lucr., ut bos in latus pendere videatur Col., p. per dorsum a vertice V., per pedes Ter., pendent poma sub arboribus Pr., pendentia serta super ramos O.; occ.: pendent lacerti Plin. iun., fluidos pendere lacertos O., pendentes genae Iuv. omahlo (ohlapno) viseča, chlamys pendet O. se spušča navzdol, plava, nubila pendentia O. nizko viseči, pendentia pumice (iz plovca, votliča) tecta V. (prim.: antrum scopulis pendentibus V.), venalem pendere javno na prodaj razobešen (nabit) biti: Claudius (= Klavdijeva posestva) pependit venalis Suet.; (o sužnjih, ki so jih obešali na zgornje podboje, kadar so jih za kazen tepli) viseti, obešen biti: pendentem aliquem ferire Pl., pendentem plecti Ter. ali verberibus caedi Pl., tu iam pendebis Ter. prideš na zgornji podboj = boš tepen; splošno o ljudeh: cur aliquis e trabe pependit O. se je obesil, quaerit altos, unde pendeat, ramos Mart. kamor bi se obesil; (o stvareh) tehtati: Ulp. (Dig.), offula cum duabus costis, quae penderet III et XX pondo Varr., cyathus pendet drachmas X, mna, quam nostri minam vocant, pendet drachmas Atticas centum Plin.

2.
a) viseti na kom (čem), ob kom (čem): O., Lucr., Sil., Val. Fl. idr., coniunx pendet narrantis ab ore viri V. pazljivo posluša moža, ki pripoveduje, attentus et pendens Plin. iun. zelo pozoren, p. vultu Q. z uprtimi očmi gledati, omnia sunt hominum tenui pendentia filo O., filo pendebit Etruria tota Enn. fr., p. in limine V. ali circa montem Fl. tičati, bivati, muditi se, circum oscula pendent nati V. obešajo se na poljubljajočega jih očeta.
b) zasta(ja)ti, (ob)mirovati, odložiti (odlagati) se: Dig., opera interrupta pendent V. ležijo (ostajajo, so) nedovršena.
c) viseti na čem, ob čem = odvisen biti od koga, česa, opreti (opirati) se na koga, kaj, stati na čem, vdan biti komu, ravnati se po kom: Lucan., Val. Max. idr., ex unius tuā vitam pendere omnium Ci., spes opesque ex patre pendent S., ex una pendebat origine bellum O. je izhajala, prim.: cum eius origo paterne ex Numā Pompilio penderet Eutr., de tuis pendentia Dardana fatis Sil., fama pendet in tabellis Ci., p. rebus levissimis Ci., spe L., hinc omnis pendet Lucilius H., de te pendens amicus H. tebi vdan, tuorum, qui ex te pendunt Ci., ex te tota pendebat Cat.

3. (v zraku) viseti, (po zraku) plavati (gibati se, premikati se, potovati, zibati se), lebdeti: Enn. ap. Ci., Lucr. idr., dum nubila pendent V., tellus pendet in aëre O., ensis super cervice pendet H., olor niveis pendebat in aëre pennis O., p. per aërias auras O., avis multa pependit Mart., pendent de rupe capellae V., naves pendentes et instabiles Cu. brez oporišča, brez opore, illisa prora pependit V. je visel v zraku, molel v zrak, (sc. navis) pendet dorso iniquo V. je obtičala, vestigia pendent Stat. visijo v zraku = so lahke, nec opertum (sc. litus) pendeat algā O. in se ne nagiba k udrtju, proni pendent in verbera V. se sklonijo (so sklonjeni) naprej za udarce; pren.: quidquid excessit modum, pendet instabili loco Sen. tr., pendentem (pasti hotečega) amicum corruere patitur Ci.

4. metaf.
a) neodločen biti, dvomiti, biti v dvomih, omahovati, ne moči se odločiti, pomišljati se, imeti pomisleke: nolo plebem spe et exspectatione pendere Ci., ne diutius pendeas, palmam tulit Ci., animus tibi pendet Ter., animi pendentes Cu., animis spe et metu pendentibus L. omahovati med upom in strahom, p. animi (loc., v duhu) Pl., Ter., Ci., L. (redkeje p. animo Ci. ap. Non.); o več osebah pl.: L., exspectando pendemus animis Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quam diu futurum hoc sit, non nimis pendeo Sen. ph.
b) (o stvareh) v negotovosti biti, negotov biti: pendet belli fortuna O.; poseb. v jur. lat.: actio negotiorum pendet, Icti., mutui datio interdum pendet Icti. ali pendenti esse an … (donec … , quam diu … ) Icti., tako tudi: aliquid in pendenti habere Icti. kdo je še neodločen; o pravdah = viseti, še teči, še trajati, biti še nedognan, biti še neodločen: iudicio (lite, causā) pendente Icti.; od tod meton.: reus (causa rei) pendet Suet., ad senatum remissus diu pependit Plin. iun.

po² predlog z mestnikom

1. kje: auf (po morju auf dem Meer, auf dem Wasserweg, po reki auf dem [Fluß] Fluss, po vodi auf dem Wasser)
pisati: po tabli an die Tafel (schreiben)
hoditi: po mestu/ulici durch die Stadt/Straße gehen, in der Stadt/Straße (herumgehen)
po hiši/sobi im Haus/Zimmer herumgehen
teči: po žilah durch die Adern, in den Adern
premetavati se: po postelji im Bett (sich im Bett herumwälzen, herumdrehen)
po časopisih in den Zeitungen

2. ([takoj] za) nach (po Vrhniki nach Vrhnika)

3. kam: auf (po glavi auf den Kopf, po gobcu auf das Maul, po vratih auf/gegen die Tür)
po … (navzdol) … herunter/hinunter (pasti po stopnicah die Treppe hinunter fallen), -ab, abwärts (po dolini talab, talabwärts)
po … (navzgor) … herauf/hinauf, -auf, -aufwärts (po dolini talauf, talaufwärts)

4. kdaj: nach (drugi uri/polnoči/prvem/predstavi nach zwei Uhr, nach Mitternacht, nach dem Ersten, nach der Vorstellung)

5. način: -weise (po žličkah, kapljicah löffelweise, tropfenweise)
hoditi po prstih/petah auf den Fingerspitzen/Fersen gehen
po tihem leise
po malem langsam, löffelweise

6. seči, hlastniti, vprašati, potreba, želja, pohlep …: nach

7.
po predlogi, romanu …: nach (po romanu nach dem/einem Roman)
po rodu, izvoru, poreklu: … nach (po izvoru der Herkunft nach, po rodu der Abstammung nach)
po rojstvu ein gebürtiger/eine gebürtige X
v sorodstvu: po očetu/materi/stari materi … väterlicherseits/mütterlicherseits/großmütterlicherseits …

8. (s posredovanjem) durch (po prijatelju durch einen Freund, po kurirju durch Boten)
po pošti durch die Post, poslati, dostaviti: auf dem Postweg
po moji/tvoji … krivdi durch meine/deine Schuld, durch mein/dein Verschulden

9.
po mojem/njegovem nach mir/ihm
po mojem mnenju meiner Meinung nach

10. pravo (v skladu z) laut, … gemäß (po členu 5 laut Art. 5, gemäß Art. 5)
po zakonu kraft Gesetz

11.
je (že) po kom es ist um (jemanden) geschehen

12.
po milosti božji zgodovina von Gottes Gnaden
| ➞ → ime, pomoč (s pomočjo)

pobočj|e [ó] srednji spol (-a …) der Hang (ekstremno Extremhang, extremer Skihang, južno Südhang, nasprotno Gegenhang, odvetrno/zavetrno Leehang, privetrno Luvhang, plazovito Lawinenhang, severno Nordhang, travnato Grashang, vzhodno Osthang, zahodno Westhang), der Abhang, Berghang, die Berglehne
… pobočja Hang- (lega/ekspozicija die Hangexposition, die Hangrichtung, nagib die Hangneigung, površje die Hangfläche, razbremenitev die Hangentladung, vznožje der Hangfuß)
navzdol/navzgor po pobočju hangabwärts/hangaufwärts
poprek čez pobočje quer zum Hang
vzporeden s pobočjem hangparallel
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang
geografija celinsko pobočje der Kontinentalabhang
prepadno pobočje der Bergabsturz
gradbeništvo, arhitektura (brežina) die Böschung
naklon pobočja der Gleithang
na pobočju in Schräglage

podaljš|ek moški spol (-ka …) die Verlängerung; šport Verlängerung, Spielverlängerung, sodnikov na koncu polčasa/tekme: die Nachspielzeit; tehnika das Verlängerungsstück; anatomija der Fortsatz (koščeni Knochenfortsatz)
podaljš črke navzdol/navzgor die Unterlänge/Oberlänge

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni

pót¹ camino m (tudi fig) ; vía f ; (steza) sendero m , senda f ; (prehod) paso m ; (način) modo m , manera f ; (metoda) método m ; astr órbita f

pot navzdol descenso m, bajada f
pot navzgor subida f, ascensión f
(prehojena, prevožena) pot recorrido m
pomorska pot ruta f; derrotero m
življenjska pot vida f, carrera f
s poti! ¡paso!
pot v ... el camino de...
na poti v ... en el camino de...
ob poti al lado (ali al borde) del camino
10 km poti diez kilómetros de camino
po najkrajši poti por el camino más corto
po običajni poti por la vía usual (ali ordinaria ali acostumbrada)
po mirni poti (fig) amistosamente, por las buenas
po diplomatski (sodni, zakoniti) poti por vía diplomática (judical, legal)
po najhitrejši poti (fig) por el medio más rápido
na polovici potí a mitad del camino (tudi fig)
biti na poti estar en camino
biti na pravi poti ir por buen camino; proceder con acierto
biti na poti izboljšanja ir mejorando; estar en vías de curación
biti komu na poti (fig) estorbar a alg, ser un estorbo (ali obstáculo) para alg
iti, kreniti na pot ponerse en camino
iti po najkrajši poti (iti po bližnjici) tomar el camino más corto, fam echar por el atajo
iti rakovo pot ir hacia atrás; retroceder
mirno iti svojo pot marcharse tranquilamente; seguir su camino sin hacer caso
iti naravnost po svoji poti seguir derecho su camino
iti po isti poti nazaj volver sobre sus pasos
iti komu s poti dejar pasar (ali dar paso) a alg, (stopiti ob stran) apartarse (ali hacerse) a un lado; quitarse del paso, (ogniti se) evitar el encuentro con alg
iti, kreniti s prave poti extraviarse; descaminarse
utreti si pot (skozi množico) abrirse paso (a través de la multitud)
spraviti s poti (znebiti se) desembarazarse (deshacerse) de
zaiti na kriva pota desviarse del camino recto
zapreti komu pot cerrar el camino a alg, (fig) atraversarse en el camino a alg, oponerse a alg
zaiti na napačno pot descaminarse, fig ir por mal camino
zgladiti komu pot (fig) allanar el camino a alg

potiska|ti¹ (-m) potisniti (langsam, immer wieder) (nach vorne, weiter) schieben (naokoli herumschieben); ljudi s prerivanjem: drängeln, drängen (stran abdrängen, v kaj hineindrängen); drücken; (gnati) treiben (navzdol [abwärtstreiben] abwärts treiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); tehnika pressen, drücken (navzdol niederdrücken, v kaj einpressen in, pressen in)

potískati, potísniti pousser , (naprej) faire avancer , (nazaj) faire reculer , (v kaj) enfoncer

potiskati čoln (ladjo) na breg échouer (une embarcation)
potiskati si klobuk na čelo enfoncer son chapeau sur la tête
potiskati navzdol affaisser, rabattre

potisn|iti (-em) potiskati schieben, sunkovito: stoßen, s telesom človeka: drängeln, drängen; drücken; z veliko težavo: zwängen; tehnika pressen, treiben; (stran/proč wegschieben, wegstoßen, abdrängen von, wegdrängen, v kaj hineinschieben, hineinstoßen, hineindrängen, ven hinausschieben, nazaj zurückschieben, zurückdrängen, navzdol herunterschieben, herunterdrücken, hinunterdrücken, navzgor hinaufschieben, heraufschieben, hochdrücken, pod kaj unterschieben, tja hinschieben, do konca durchschieben, durchdrücken, eno v drugo [ineinanderschieben] ineinander schieben)
potisniti v roko komu kaj (jemandem (etwas)) in die Hand drücken
potisniti ob zid an die Wand schieben, figurativno an die Wand drücken/spielen
potisniti v jamico einlochen
potisniti vstran figurativno ausklammern
potisniti v ozadje in den Hintergrund drängen

potok [ô] moški spol (potóka …)

1. geografija der Bach (gorski Gebirgsbach, ledeniški Gletscherbach)
struga potoka das Bachbett
ob potoku navzdol/navzgor bachab/bachauf

2. lave: der Strom, der [Fluß] Fluss, [Lavafluß] Lavafluss

3. figurativno krvi, solza: der Strom (von Blut/Tränen)
potoki solza Tränenbäche množina, Tränenströme množina
teči v potokih in Strömen fließen

premik moški spol (-a …) die Verschiebung (fazni Phasenverschiebung, listasti Blattverschiebung, zemljišča Geländeverschiebung, vojska vojaških enot Truppenverschiebung, vzporedni Parallelverschiebung); tehnika der Gang (navzgor Aufwärtsgang, navzdol Abwärtsgang), die Bewegung (vstran Seitwärtsbewegung), (sprememba lege) die Abschiebung, die Verlagerung, die Umlagerung; (drsenje) der Rutsch; (sunkovit premik) der Ruck (tudi politično na desno/levo Rechtsruck/Linksruck, Ruck nach links/rechts)
sunkovit premik terena der Geländeabbruch
geografija premiki skladov Gebirgsbewegungen množina