Franja

Zadetki iskanja

  • lēgulēius -ī, m (lēx) odvetnik, ki se zelo natančno drži črke zakona in s tem privija svojega nasprotnika, pravdač, „pravdaš“, „zakonjak“ = strokovnjak za pravne posebnosti in podrobnosti Ci. (De orat. 1, 236), Q.
  • life [laif] samostalnik
    življenje; človeško življenje (lives življenja)
    figurativno življenjskost, živahnost; življenjepis; živ model
    ekonomija trajanje, rok uporabe, življenjska doba (tudi stroja); življenjski zavarovanec

    to amend one's life poboljšati se
    to be in danger of one's life biti v življenjski nevarnosti
    to be the life and soul of a party biti duša družbe
    to bring to life spraviti k zavesti
    change of life klimakterij
    to come to life osvestiti se, roditi se
    my early life moja mladost
    early in life v mladih letih
    to escape with life and limb odnesti celo kožo
    expectation of life predvidena življenjska doba
    he was given a life dobil je še eno priliko
    for the life of me pri svoji najboljši volji
    for life dosmrten, za celo življenje
    to have the time of one's life odlično se zabavati
    high life življenje visoke družbe
    in life za časa življenja
    as large as life v naravni velikosti; osebno
    to lay down one's life žrtvovati življenje
    to lead a dog's life pasje živeti
    a new lease on life novo življenje, nova življenjska sila
    low life življenje nižjih slojev
    it was a matter of life and death šlo je za življenje ali smrt
    not for the life of me za nič na svetu
    not on your life za živ svet ne
    nothing in life sploh ne
    with all the pleasure in life z največjim veseljem
    to risk one's life tvegati življenje
    to run for dear (ali for one's) life bežati na žive in mrtve
    to see life spoznati (ali uživati) življenje
    to sell one's life dear (lifely) drago prodati svoje življenje
    to show (signs of) life kazati znake življenja
    to take s.o.'s life ubiti koga
    to take one's own life življenje si vzeti
    to seek s.o.'s life streči komu po življenju
    to take one's life in one's hands igrati se z življenjem, postaviti svoje življenje na kocko
    to the life zvesto, natančno (upodobiti)
    walk of life družben položaj, poklic
    umetnost still life tihožitje
    upon my life! pri moji duši!
    pool-player has three lives igralec biljarda lahko še trikrat poskusi
    to stake one's life on s.th. glavo staviti za kaj
  • line1 [lain] samostalnik
    črta, linija, poteza; guba, brazda (na obrazu, roki)
    matematika črta (zlasti premica)
    geografija ekvator, poldnevnik, vzporednik; smer, pot (avtobusna, železniška) proga, tir
    množina obris, kontura, oblika
    množina načrt (ladje), osnutek, plan
    množina načela, smernice, navodila; način, metoda, postopek; meja, mejna črta (tudi figurativno)
    vrsta, niz, rep (ljudi); soglasje; rod, veja, koleno, pokolenje
    tisk vrstica; kratko sporočilo, kratko pismo; stih, pesmica (upon s.th. to s.o.)
    množina, britanska angleščina latinski stihi, ki jih mora dijak prepisati za kazen, kazenska pismena naloga
    množina, gledališče tekst vloge, vloga
    množina, pogovorno poročni list
    pogovorno poročilo, pojasnilo
    množina usoda; stroka, področje, panoga; telefonska, telegrafska linija
    tehnično vod
    ekonomija sortiment, blago, predmet
    množina serijsko blago
    vojska (bojna) linija, vrsta, fronta, frontne čete, šotori ali barake v taboru; vrv, konopec; žica, kabel

    the Line ekvator
    line of sight kamor seže pogled
    line of vision horizont, obzorje; vojska vizirna črta
    hung on the line (slika) obešena v višini oči
    figurativno all along the line; ali down the line na celi črti
    the line of least resistance linija najmanjšega odpora
    on the dotted line v vrsti, ki je namenjena za podpis
    on the line na meji, politika na liniji
    line of fate (fortune, heart, life) črta usode (sreče, srca, življenja) na roki
    to stand in line stati v repu (vrsti)
    britanska angleščina up (down) line (vlak) v (iz) London(a)
    the Southern line južna železnica
    bus line avtobusna proga
    double line dvotirna proga
    single line enotirna proga
    main (ali trunk) glavna proga
    branch line stranska proga
    on the lines laid down by the chairman po smernicah, ki jih je postavil predsedujoči
    along these lines po teh navodilih, smernicah
    along general lines po splošnih smernicah
    line of argument dokazni postopek
    to take (ali keep to) one's own line ukrepati po svoje, držati se svoje poti
    to take a strong line (with s.o.) biti čvrst, neomajen (do koga), vztrajati
    to take the line that zavzeti stališče, da; biti mišljenja, da
    dont' take that line with me z menoj ne ravnaj tako
    lines of responsibility pristojnosti
    to take the line postaviti se na stališče
    in line of duty pri opravljanju dolžnosti
    out of line iz črte, ne na črti; figurativno nesoglasen, nezdružljiv; iz ravnotežja
    that's s.th. out of (ali not in) my line to mi ne leži, ne spada v mojo stroko
    to come (ali get, fall) into line (with) prilagoditi se (komu, čemu), ravnati se po
    to overstep the line of good taste prekoračiti mejo dobrega okusa
    to draw the line (at) povleči mejo (pri)
    I draw the line at that to se pri meni neha
    to toe the line spoštovati predpise; politika biti na liniji
    to give s.o. line enough popustiti uzde, pustiti komu proste roke
    to go over the line prekoračiti mejo, mero
    in line with skladno z
    ameriško, figurativno to be in line for pričakovati (službo), upati na
    to be in line with soglašati s, z
    to bring s.o. into line (with) spraviti v sklad s, z; politika pridobiti koga k sodelovanju
    ameriško, pogovorno to go down the line for zavezati se za kaj (na celi črti)
    the male line moški potomci
    in the direct line neposredni potomci
    to read between the lines brati med vrsticami
    to drop s.o. a line napisati komu par vrstic
    to get a line on dobiti poročilo o čem
    gledališče to study one's lines učiti se vloge
    marriage lines poročni list
    pogovorno hard lines težka usoda, "smola", nesreča
    the line is engaged (ali busy) telefonska linija je zasedena
    to hold the line ostati pri telefonu
    ameriško party line dvojček (telefon)
    on strictly commercial lines na čisto komercialni bazi
    ekonomija line of goods vrsta blaga, naročilo zanj
    vojska line of fire strelska bojna vrsta
    vojska behind the enemy's lines za sovražnikovimi vrstami
    vojska line of battle frontna linija
    vojska line of defence obrambna linija
    vojska to go up the line iti v frontno linijo
    vojska to draw up in line; ali to form (wheel into) line stopiti v vrsto
    vojska the line regularne čete
    navtika line abreast bojna linija vzporedno postavljenih ladij
    navtika ship of the line linijska ladja
    fizika line of force magnetna silnica
    in the line of glede na
    somewhere along the line ob neki priliki, v gotovem trenutku
    figurativno to keep to one's line iti premočrtno
    figurativno by (rule and) line natančno, precizno
    to get off the line iztiriti
    hook, line, and sinker popoln(oma)
    to have s.o. on a line pustiti koga v negotovosti
  • Lupe, die, (-, -n) povečevalno steklo, lupa; unter die Lupe nehmen figurativ zelo natančno pogledati (kaj)
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • même [mɛm] adjectif sam

    le, la même isti (isto), ista
    moi-même jaz sam: adverbe celó; prav, ravno
    ici même prav tu
    même que (populaire) še več, in celó, sicer pa
    à même neposredno, naravnost iz
    aujourd'hui même še danes, že danes
    avant même que še preden
    de même (que) prav tako (kot)
    du même nom istoimenski
    de moi (toi, lui ...)-même sam od sebe, spontano
    par cela même prav, ravno zaradi tega, s tem
    pas même niti ne
    quand même kljub temu, vseeno; celó če
    pour la même raison iz istega razloga
    une seule et même personne ena in ista oseba
    en même temps istočasno, hkrati
    au même titre z isto pravico
    tout de même vendarle, kljub temu
    coucher à même le sol ležati, spati (kar) na tleh, na zemlji
    boire à même la bouteille piti kar iz steklenice
    être, rester soi-même biti, ostati isti, zvest sebi
    c'est un autre moi-même to je moj drugi jaz
    être à même de (faire quelque chose) moči (kaj storiti)
    il en est, il en va de même pour isto je z, velja za
    cela s'entend de soi-même to se razume samo po sebi
    faire de même napraviti enako, prav tako
    feter dans le même moule (figuré) metati v isti koš
    mettre quelqu'un à même de omogočiti komu, da ...
    payer de même monnaie vrniti milo za drago
    cela revient au même to pride na isto
    (populaire) c'est du pareil au même to je popolnoma, natančno isto
    c'est la même chose to je isto, to je eno in isto
    même droit pour tous! enaka, ista pravica za vse!
    les mêmes choses produisent toujours les mêmes effets isti vzroki, isti učinki
    ne t'attends qu'à toi-même! (proverbe) samo nase se zanašaj!
  • menudo majhen, majcen; nepomemben: droben; malenkosten, neznaten

    dinero menudo drobiž (denar)
    ganado menudo drobnica
    labor menuda filangransko delo
    gente menuda otročad
    a menudo često
    por menudo obširno, natančno
    menudo m Am moško spolovilo
    menudos pl drob(ovina) in noge zaklane živine; drobovina perutnine; drobiž (denar)
  • mesurer [mazüre] verbe transitif (iz-, od-, pre-, u-) meriti (de z); meriti, biti visok (1 masculin 70 1,70 m); figuré (o-, pre-) ceniti, presoditi, pretehtati; pomeriti (à po); prilagoditi (à quelque chose čemu)

    se mesurer avec meriti se z
    mesurer ses expressions previdno se izražati, brzdati se v izrazih
    mesurer au pas meriti s koraki
    mesurer ras, comble (commerce) natančno, dobro meriti
    mesurer quelqu'un du regard, des yeux meriti koga s pogledom, z očmi
    se mesurer des yeux meriti se z očmi, s pogledom
    elle mesure un mètre soixante ona meri, je visoka 1,60 m
  • mettere*

    A) v. tr. (pres. metto)

    1. dati, dajati; postaviti, postavljati; položiti, polagati; spraviti, spravljati:
    mettere i libri nella libreria spraviti knjige v knjižno omaro
    guarda dove metti i piedi pazi, kako hodiš!
    mettere la chiave nella toppa dati ključ v ključavnico
    mettere qcn. dentro koga zapreti
    mettere nel sacco pren. prevarati
    mettere allegria razveseliti
    mettere paura prestrašiti
    mettere male izzvati razdor
    mettere una pulce nell'orecchio di qcn. v kom zbuditi sum
    mettere insieme združiti
    mettere la luce elettrica, il gas pog. napeljati elektriko, plin

    2. posvetiti, posvečati:
    mettere tutte le proprie energie posvetiti vse svoje sile
    mettercela tutta prizadevati si z vsemi silami

    3. potrebovati, porabiti:
    per arrivare a destinazione la lettera ci ha messo dieci giorni pismo je potrebovalo deset dni, da je prišlo do naslovnika

    4. obleči, oblačiti; obuti:
    mettere il cappotto obleči plašč
    mettere le scarpe obuti čevlje

    5. dajati (iz sebe):
    mettere lamenti ječati
    mettere radice pognati korenine (tudi pren.);
    mettere cervello, giudizio spametovati se
    mettere le ali pren. naglo napredovati

    6. dopustiti, dopuščati; predpostaviti, predpostavljati:
    mettiamo il caso che denimo, da

    7. naložiti, nalagati:
    mettere una tassa naložiti davek

    8. spraviti, spravljati (v):
    mettere in latino prevesti v latinščino
    mettere un testo in musica uglasbiti besedilo
    mettere in versi dati v verze

    9. (v zvezah s samostalniki in predlogom a)
    mettere agli atti dati ad akta
    mettere al bando izgnati
    mettere a confronto primerjati
    mettere al corrente obvestiti
    a ferro e fuoco opustošiti
    mettere a fuoco foto izostriti (tudi pren.);
    mettere al mondo roditi
    mettere a morte usmrtiti
    mettere a nudo odkriti, razgaliti
    mettere a parte vključiti
    mettere alla prova preizkusiti
    mettere a segno natančno zadeti
    mettere a tacere utišati
    mettere a terra elektr. ozemljiti
    mettere ai voti una proposta dati predlog na glasovanje

    10. (v zvezah s samostalniki in predlogom in)
    mettere in atto izvesti, udejanjiti, realizirati
    mettere in cantiere začeti izgradnjo; pren. začeti
    mettere in chiaro razčistiti
    mettere in croce križati; pren., mučiti
    mettere in fuga pognati v beg
    mettere in giro razširiti
    mettere in non cale zanemariti, zanemarjati
    mettere in vendita dati v prodajo

    B) v. intr. zliti, zlivati se; peljati:
    il fiume mette nel mare reka se izliva v morje
    il sentiero mette nei campi steza pelje na polja

    C) ➞ mettersi v. rifl. (pres. mi metto)

    1.
    mettersi a tavola sesti za mizo
    mettersi a letto leči
    mettersi in cammino kreniti
    mettersi in piedi vstati
    mettersi nei pasticci pren. zaiti v težave

    2. obleči, oblačiti (se):
    mettersi in abito da sera obleči večerno obleko

    3. združiti se:
    mettersi in società con qcn. združiti se s kom

    4. kazati, pokazati (se):
    si mette bene, si mette male dobro, slabo kaže

    5. (s predlogom a + nedoločnikom) začeti, začenjati; lotiti, lotevati se:
    mettersi a giocare začeti igrati
    mettersi a studiare začeti študirati
  • miliméter (-tra) m millimetro (mm):
    narediti kaj do milimetra, na milimeter natančno fare qcs. con estrema precisione
    ne premakniti se niti za milimeter non spostarsi di un solo millimetro, non spostarsi affatto
  • minutie [-nüsi] féminin

    1. malenkost, bagatela, lapalija

    2. natančnost, temeljitost, skrbnost; péjoratif malenkostnost

    avec minutie skrbno, natančno, vestno
  • minutieux, euse [-nüsjö, z] adjectif natančen, skrben, temeljit, vesten

    lent et minutieux travail počasno in natančno delo
  • mísliti to think (na of, o about); to believe; (premišljevati) to cogitate (o upon) to reflect (o upon), to meditate

    logično mísliti to reason (o about, on); (natančno, skrbno pretehtati) to deliberate; (meniti, domnevati) to mean, to suppose; ZDA to guess, to reckon; (biti mnenja) to be of the opinion; (predstavljati si) to imagine, to fancy, to conceive, to envisage, to realize; (upoštevati) to consider, to contemplate; (nameravati) to intend, ZDA to figure
    mislim da I think so, I suppose so, I should think so
    mislim da ne I don't think so
    mislim, da imate prav I dare say you are right
    ne morem si mísliti, da... I cannot imagine that...
    na to ni mísliti it's not to be thought of; that is out of the question
    to mi da mísliti this sets me thinking, this gives me food for thought, this makes me ponder
    kaj misliš o tem? what is your opinion about it?, what's your idea?
    povem, kar mislim I speak my mind
    mislim si svoje I have my own idea (ali ideas)
    mislili bomo na to we shall think of it, we shall not forget it
    na kaj (na koga) misliš? what (whom) are you thinking of?
    ni mísliti, da... it is not to be supposed that...
    ona dobro misli (hoče, namerava) she means well, her intentions are good
    ne misli več na to! don't give it another thought!, forget about it!
    oni dobro mislijo o tebi they think well of you, they have a good opinion of you
    nemogoče si je mísliti, da... it is unthinkable that...
    kaj misliš storiti? what do you intend to do?
    kaj pa misliš! what are you thinking of?
    misli name! remember me!
    to sem si mislil I thought so, I thought as much
    tega si ne bi mislil od tebe I wouldn't have expected that from you, I am surprised at you
    mísliti pri sebi to think to oneself
    to si lahko mislim I can well imagine (that)
    on misli le nase he only thinks of himself (ali pogovorno number one)
    človek bi mislil, da... anyone (ali one) would think that...
    mislim, da ne bo prišel I do not think he will come
    jaz mislim drugače I don't agree, I beg to differ
    kdo pa mislite, da sem jaz? who (ali arhaično whom) do you take me for?
    mislite si, kar hočete! you may think what you like!
    kdo bi si bil to mislil! who would have thought it!
    o njem mislijo, da je bogat he is thought (ali supposed) to be rich
    takó se splošno misli that is the current opinion
    mislim, da je stara 30 let I imagine (ali I guess) she is (ali must be) thirty
    mísliti s svojo glavo to do some indepenedent thinking
    še v sanjah ne mislim nothing is further from my mind
    javnost misli the public feeling is...
    ne mislim nič hudega I mean no harm
    menda ne misliš, da... you don't suppose that...?
    ne bi si bil mislil, da so tako pošteni I would not have credited them with so much honesty
    tega ne misliš zares (resno)? you don't mean it?, surely you can't be serious?
    mislimo vse najbolje o tvojem prijatelju we hold your friend in the highest esteem
    ona misli le na svojo zabavo she thinks of nothing but her own pleasure
    takó jaz ne mislim that's not my way of thinking
    glasno mísliti to think aloud, to think out loud
  • musique [müzik] féminin glasba, muzika; godba; muzikalije, note; typographie poskusni odtis z mnogimi korekturami

    musique de chambre, d'église, de danse, de jazz, d'orchestre, de film komorna, cerkvena, plesna, jazzovska, orkestralna, filmska glasba
    musique militaire, de marche vojaška godba, vojaški (godbeni) marš
    musique enragée de chiens et de chats mačja muzika
    musique enregistrée gramofonske plošče, magnetofonski glasbeni posnetki
    musique légère, à programme, vocale, instrumentale lahka, programska, vokalna, instrumentalna glasba
    musique du régiment polkovna godba
    musique scénique spremljevalna glasba
    boite féminin de musique glasbena skrinjica
    chef masculin de musique koncertni mojster; vodja godbe
    instrument masculin de musique glasbilo
    cahier masculin, papier masculin de musique notni zvezek, papir
    magasin masculin de musique trgovina z muzikalijami
    changer de musique (figuré) govoriti o čem drugem, spremeniti svoje ponašanje
    connaître la musique (populaire) spoznati se, biti vešč
    c'est toufours la même musique to je vedno ista pesem, ista stvar
    faire de la musique muzicirati
    jouer de mémoire, sans musique igrati po spominu, brez not
    lire la musique brati note
    mettre en musique uglasbiti, skomponirati
    c'est autre musique (familier) to je nekaj drugega
    il est réglé comme un papier de musique pri njem gre vse natančno (po predvidenem redu), on ima (rad) red
  • nadrobno prislov
    (zelo natančno) ▸ aprólékosan, részletesen, részletekbe menően
    nadrobno razčleniti ▸ részletesen kielemez
    nadrobno opisovati ▸ aprólékosan leír
    nadrobno opisati ▸ aprólékosan leír
    nadrobno pojasnjevati ▸ részletekbe menően elmagyaráz
    nadrobno razložiti ▸ részletesen megmagyaráz
    nadrobno popisati ▸ aprólékosan összeír
    Točke je trgovinam sicer prinašalo kakih deset stvari, ki so si jih nadrobno ogledovali ocenjevalci. ▸ Az üzletek körülbelül tíz dologra kaphattak pontot, amelyeket az értékelők aprólékosan megvizsgáltak.
    Nadrobno nam bodo predstavili varno in nevarno vožnjo. ▸ Részletes be fogják mutatni nekünk, milyen a biztonságos és a veszélyes vezetés.
  • natánčen (-čna -o) adj. esatto, preciso, minuzioso, scrupoloso, accurato; circostanziato; meticoloso:
    učitelj je pretirano natančen il maestro è troppo scrupoloso
    natančen kot stroj preciso come una macchina
    natančna analiza analisi accurata, minuziosa
    natančen naslov indirizzo esatto
    natančno poročilo resoconto circostanziato
    natančen strel tiro calibrato
    natančen pregled disamina; ekst. vaglio
    natančna analiza ekst. radiografia
    natančna razčlenitev pren. anatomia
  • natanko genau ➞ → natančno
    natanko opazovati kaj (etwas) unter die Lupe nehmen, röntgen
    natanko predpisati (etwas) reglementieren
  • netto

    A) agg.

    1. čist

    2. točen, natančen; jasen (tudi pren.):
    di netto naenkrat; natančno
    contorni netti jasni obrisi
    è passato un anno netto minilo je točno leto

    3. ekon. čist; neto:
    utile netto čisti dobiček

    4. pristen, brez tujih primesi (vino)

    B) avv. jasno, odkrito:
    dire qcs. chiaro e netto kaj povedati jasno in glasno

    C) m čisti, neto znesek
  • ogleda|ti si [é] (-m si) ogledovati si sich (etwas) ansehen/ anschauen, temeljito: (etwas) in Augenschein nehmen, človeka od nog do glave ipd.: mustern; kraje, znamenitosti: besichtigen; uradno: beschauen, in Augenschein nehmen, beaugenscheinigen
    figurativno ogledati si svet sich den Wind um die Nase wehen lassen
    če si stvar natančno ogledamo bei Lichte besehen, aus der Nähe besehen, [genaugenommen] genau genommen
  • opísati describir ; (razlagati) explicar; relatar; narrar ; (definirati) definir

    ki se ne da opisati indescriptible
    natančno opisati detallar, entrar en detalles sobre, particularizar; especificar