Franja

razžre|ti [é] (-m) razžirati zerfressen, (narediti luknjo) durchfressen; kislina: verätzen

rečèn (-êna -o) adj. detto:
kje je rečeno, da moram ravno jaz to narediti dov'è detto che lo devo fare proprio io
pren. ta človek je, milo rečeno, malo omejen il tipo è, a dir poco, piuttosto ottuso
odkrito rečeno, tako ne more iti dalje a dirla sinceramente, così non si può andare avanti
med nami rečeno detto fra noi
rečeno — storjeno detto, fatto

red¹ [é] moški spol (-a, ni množine)

1. (urejenost) die Ordnung
navajati na red otroka ipd.: zur Ordnung anhalten
zaradi reda ordnungshalber
v redu in Ordnung
v najlepšem redu in bester/schönster Ordnung (vse v najlepšem redu alles in Butter)
v redu ljudje ordentliche Leute
biti v redu in Ordnung sein, figurativno klappen
vsota: stimmen; (biti izvedljiv) in Ordnung gehen
ne biti v redu nicht in Ordnung sein
narediti red Ordnung schaffen, figurativno reinen Tisch machen
poziv k redu na sejah ipd.: der Ordnungsruf
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
vzdrževati red Ordnung halten

refleks¹ [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija, psihologija der Reflex (kašljalni Hustenreflex, patelarni Kniesehnenreflex, živalstvo, zoologija narediti se mrtvega Totstellreflex, sesalni Saugreflex)
medicina kladivce za refleks der Reflexhammer
podoben refleksu reflexartig

remiks samostalnik
(vrsta skladbe) ▸ remixZa pesem sva naredila tudi remiks, čaka pa naju še snemanje spota. ▸ Elkészítettük a dal remixét, de vár ránk még a videoklipet forgatása is.
Medtem ste objavili tudi zgoščenko remiksov svojih pesmi, ki so jih naredili nekateri naši znani ustvarjalci. ▸ Időközben kiadott egy CD-t is, amelyen a dalait remixelte néhány ismert művészünk.

reverénca (-e) f knjiž. (spoštovanje, čaščenje) riverenza, rispetto, ossequio:
narediti reverenco (pred kraljico) fare la riverenza
inter. reverenca! riverisco!; i miei ossequi!

revolúcija (-e) f

1. rivoluzione:
buržoazna, ljudska revolucija rivoluzione borghese, popolare
hist. francoska, oktobrska revolucija rivoluzione francese, rivoluzione d'ottobre
narediti revolucijo fare la rivoluzione
izbruhnila je revolucija è scoppiata la rivoluzione
pristaš revolucije filorivoluzionario

2. ekst. rivoluzione:
kulturna revolucija rivoluzione culturale
demografska revolucija rivoluzione demografica
seksualna revolucija rivoluzione sessuale
agrarna, industrijska revolucija rivoluzione agraria, industriale

3. astr. rivoluzione

robi|ti [ó] (-m) tkanino: säumen, besäumen; (narediti rob) abranden, abkanten, aufkanten; tehnika bestoßen, pločevino: (vihati) bördeln

rôka (-e) f

1. (cela) braccio (pl. f braccia); (spodnji del) mano (pl. mani):
dvigniti roko alzare la mano
prekrižati roke na prsih incrociare le braccia sul petto
roke in noge le braccia e le gambe
peljati dekle pod roko andare a braccetto con la ragazza
braniti se z golimi rokami difendersi a mani nude
glasovati z dviganjem rok votare per alzata di mano
stisniti roko v pest stringere la mano a pugno
držati se za roko tenersi per mano
mehke, negovane roke mani tenere, curate
dati, stisniti (komu) roko dare, stringere la mano (a qcn.)
ponuditi, sprejeti roko sprave proporre, accettare la riconciliazione
imeti raskave, žuljave roke avere mani ruvide, callose
pren. pljuniti v roke rimboccarsi le maniche
udariti si v roke stipulare, suggellare un affare
pren. tak je, da bi iz rok jedel è docile, accondiscendente
(na pošiljki) v roke XY a NN personalmente

2. (roka glede na delo, ki ga opravlja) mano:
prepustiti se rokam zdravnika affidarsi alle mani del medico
pazi se, ker me že srbijo roke attento che mi prudono le mani, attento che le prendi
dvigniti roko proti komu, nad koga, položiti roke na koga alzare le mani su, contro qcn.
umreti od sovražnikove roke morire per mano nemica
gledati komu pod roke controllare qcn., non fidarsi di qcn.
denar mu gre nerad od rok è un tipo tirchio, spilorcio
delo mu gre od rok lavora svelto
kaj prislužiti z rokami guadagnare qcs. con le proprie mani
imeti lahko, zanesljivo roko avere la mano leggera, sicura
narediti na hitro roko fare frettolosamente

3. pren. (človek) mano:
potrebovati pridne roke aver bisogno di mani laboriose
hiši manjka ženska roka la casa ha bisogno di una brava padrona

4. na roko, na roke (v adv. rabi) a mano:
delati čevlje na roke fare le scarpe a mano

5. (z biti, dati, imeti, vzeti in predlogi)
imeti metlo v rokah tenere la scopa in mano, scopare
vzeti knjigo v roke prendere in mano il libro, cominciare a studiare, a leggere
pren. dati vajeti iz rok cedere il comando, la direzione
posestvo je v tujih rokah il podere è in mano a estranei
novica je iz prve roke è una notizia di prima mano
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino in prima persona
pren. imeti v rokah škarje in platno tenere il coltello dalla parte del manico
iztrgati koga iz rok smrti salvare qcn. dalla morte
biti v dobrih rokah essere in buone mani

6. (moč koga ali česa) mano:
biti v rokah pravice essere nelle mani della giustizia
biti podaljšana roka koga agire per conto di qcn.

7.
biti, imeti pri roki essere, avere a portata di mano

8. pren.
biti od rok essere fuori mano

9. pejor. zampa:
roke dol! giù le zampe
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne mazati si rok s čim non sporcarsi le mani con qcs.
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
držati roke v žepu, križem starsene con le mani in mano, con le mani in panciolle
držati, imeti roko nad kom proteggere qcn.
že po prvih težavah dvigniti roke desistere fin dalle prime difficoltà
poletje podaja roko jeseni l'estate passa la mano all'autunno, trapassa nell'autunno
podati si roke riconciliarsi, rappacificarsi
pog. položiti roko nase suicidarsi
ponuditi komu roko dare una mano a qcn.
pren. umiti si roke lavarsene le mani
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire di mano la vittoria
živeti iz rok v usta campare alla giornata
biti si na roko aiutarsi a vicenda
iti komu na roko aiutare, appoggiare qcn.
denar na roko ali pa nič pagare in contanti e subito
pasti policiji v roke cadere nelle mani della polizia
ukrasti, kar pride pod roko avere la mano lunga, sgraffignare qualsiasi cosa venga a portata di mano
vzeti koga v roke dare una sgridata, una lavata di capo a qcn.
pren. pamet v roke metti, mettete la testa a posto!
prositi za njeno roko chiedere la sua mano
nositi koga na rokah coccolare qcn.
kupiti, prodati pod roko comprare, vendere sotto banco
ne imeti čistih rok essere colpevole, essersi macchiato di qualche colpa
biti čigava desna roka essere un collaboratore intimo, insostituibile di qcn.; essere il braccio destro di qcn.
kaj narediti z levo roko fare qcs. senza difficoltà, a occhi chiusi; pejor. fare qcs. alla carlona
politika močne roke la politica della mano dura
sprejeti z odprtimi rokami ricevere, accogliere a braccia aperte, cordialmente
imeti polne roke dela essere oberato dal lavoro
ostati praznih rok restare a mani vuote
odtegniti komu prijateljsko roko negare aiuto a qcn.
dati komu proste roke dare mano libera a qcn.
delati na svojo roko fare di testa propria, non tener conto dell'opinione altrui
začeti (obrt) na svojo roko cominciare a lavorare in proprio
imeti zvezane roke avere le mani legate
vladati z železno roko governare con mano di ferro (in guanto di velluto)
imeti prijateljev, da jih prešteješ na prste ene roke avere gli amici che si potrebbero contare sulle dita di una mano
saj nimam deset rok ho solo due mani!
če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui si prende tutto il braccio
vešča roka mano esperta
roke kvišku! mani in alto!
elektr. pravilo desne roke la regola della mano destra
rel. polaganje rok imposizione delle mani
teh. mehanična roka braccio meccanico
PREGOVORI:
roka roko umije una mano lava l'altra
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi è meglio un fringuello in mano che un tordo da lontano; meglio un uovo oggi che la gallina domani

rúnda (-e) f

1. šport. round, ripresa:
srečanje v 12 rundah incontro di 12 riprese

2. šport. giro

3. igre smazzata, manche, giro

4. žarg. giro, bicchierata

5. publ. turno, tornata:
v prvi rundi je zmagal kandidat opozicije al primo turno ha vinto il candidato dell'opposizione
prva runda razgovorov il primo round, la prima tornata delle trattative
pog. narediti rundo okoli mesta fare il giro della città
zvoziti material v petih rundah trasportare il materiale in cinque viaggi

sám seul ; (samoten) solitaire, isolé; même ; (osebno) personnellement, en personne ; (nemešan) pur, sans mélange

čisto sam samcat tout (ali absolument) seul, esseulé
jaz sam moi-même
mi sami nous-mêmes
sam od sebe de soi-même, de son propre gré, de son propre chef (ali mouvement, initiative), spontanément
sam si kriv c'est à toi seul la faute, tu es (le) seul à être coupable (ali fautif)
biti na samem s kom être en tête, à tête (ali seul) avec quelqu'un
pomagaj si sam! aide-toi toi-même!
sam vse narediti faire (ali régler) tout soi-même (ali tout seul)
iz same radovednosti par pure curiosité
sama dobrota je je elle est la bonté même (ali en personne)
imela je sobo sama zase elle avait une chambre à elle (seule)
sam zase biti, živeti mener une vie retirée (ali solitaire), vivre retiré, ne voir personne
to se razume samo po sebi cela va de soi (ali sans dire)
nesreča ne pride nikoli sama un malheur ne vient jamais seul

samomor [ô] moški spol (-a …) der Selbstmord, der Freitod, der Suizid, die Selbsttötung
narediti samomor Selbstmord begehen, sich das Leben nehmen, sich umbringen, in den Tod gehen
ki nagiba k samomoru selbstmordgefährdet, suizidgefährdet
misli na samomor Selbstmordgedanken množina
poskus samomora der Selbstmordversuch, Suizidversuch
grožnja s samomorom die Selbstmorddrohung, Suiziddrohung
stopnja samomorov die Selbstmordrate
val samomorov die Selbstmordwelle

samomor samostalnik
1. (o prostovoljni smrti) ▸ öngyilkosságBilo mu je tako hudo, da je pogosto pomislil na samomor. ▸ Annyira nehéz volt neki, hogy gyakran gondolt az öngyilkosságra.
Policija domneva, da je storil samomor zaradi ljubezenskih težav. ▸ A rendőrség feltételezései szerint szerelmi problémák miatt követett el öngyilkosságot.

2. (o propadu; o uničenju) ▸ öngyilkosságVztrajanje pri taki politiki je politični samomor, volivci vendar nismo nevedni ali celo neumni. ▸ Kitartani e politika mellett politikai öngyilkosság, elvégre mi, választók nem vagyunk tudatlanok és buták.Evropa z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov dela gospodarski samomor. ▸ Európa az üvegházhatású gázok kibocsátásának a csökkentésével gazdasági öngyilkosságot követ el.
Prepričan je, da se podjetnik ne sme usmeriti v eno dejavnost, ker s tem stori podjetniški samomor. ▸ Meggyőződése, hogy a vállalkozónak nem szabad egy tevékenységre összpontosítania, mivel ez vállalkozói öngyilkosság.

samomòr -ôra m sinucidere
□ narediti samomor a se sinucide

scen|a [é] ženski spol (-e …) die Szene
slika: nočna scena das Nachtstück
v gledališkem delu: der Auftritt; (scenografija) das Bühnenbild
figurativno strankarska scena die Parteienlandschaft
sprememba scene der Szenenwechsel
figurativno narediti sceno eine Szene machen
aplavz na odprti sceni der Szenenapplaus
na odprti sceni auf offener Szene

sêrvis (-a) m

1. teh. officina, laboratorio di riparazioni; servizio:
avtomobilski, mehanični servis autoofficina, officina meccanica (di riparazioni)
servis gospodinjskih aparatov laboratorio di riparazioni di elettrodomestici

2. (ustanova za opravljanje različnih uslug) servizio:
knjigovodski servis servizio di contabilità

3. teh. riparazione, revisione:
narediti, opraviti servis revisionare la macchina

4. šport. servizio

seznam moški spol (-a …)

1. (spisek) die Liste, -liste (čakalni Warteliste, kontrolni [Kontrolliste] Kontrollliste, Gegenliste, kosovni Stückliste, občinski porotnikov Urliste, plačilni Gehaltsliste, Lohnliste, poimenski Namensliste, prednostni Prioritätenliste, članov Mitgliederliste, darovalcev Spendenliste, deziderat Desideratenliste, dobitkov/zadetkov Gewinnliste, dopustov Urlaubsliste, doseženih rezultatov Ergebnisliste, družabnikov Gesellschafterliste, govornikov za razpravo Rednerliste, inventarja Bestandsliste, izgub Verlustliste, kandidatov Vorschlagsliste, nabornikov Musterungsliste, nadomestnih delov Ersatzteilliste, naročil [Bestelliste] Bestellliste, pogrešanih oseb Suchliste, porotnikov Schöffenliste, potnikov Passagierliste, povabljencev Einladungsliste, prisotnih Präsenzliste, startni šport Startliste, udeležencev Teilnehmerliste, uvozni Einfuhrliste, volivcev Wählerliste, vprašanj Frageliste, za odstrel lovstvo Abschußliste, zbiralni Sammelliste); die Auflistung, die Zusammenstellung
v obliki seznamov listenmäßig
vodenje seznama die Listenführung
mesto na seznamu der Listenplatz
delati/narediti/sestaviti seznam delov: (die Teile) auflisten

2. (pregledni seznam) das Verzeichnis (branžni/panožni Branchenverzeichnis, imenski Namenverzeichnis, besed Wörterverzeichnis, dolžnikov Schuldnerverzeichnis, knjig Bücherverzeichnis, predavanj Vorlesungsverzeichnis, strokovnih izrazov Fachwörterverzeichnis, stvari Sachverzeichnis, tiskovnih napak Druckfehlerverzeichnis, udeležencev Teilnehmerverzeichnis, upnikov Gläubigerverzeichnis, virov Quellenverzeichnis, volivcev Wählerverzeichnis, zaposlenih Personalverzeichnis); (register) das Register (avtorjev Autorenregister, grehov Sündenregister)
seznam literature das Literaturverzeichnis, der Literaturnachweis, die Literaturangabe

3. (kanon) der Kanon
|
seznam želja der Wunschzettel
vojni seznam vojska die Stammrolle
volilni seznam (imenik) die Wählerevidenz

sijájno adv.

1. splendidamente, meravigliosamente:
kaj narediti, prirediti sijajno fare le cose alla grande

2. (v adv. rabi z biti)
sijajno bo, ko bomo spet skupaj sarà bello stare di nuovo insieme
sijajno, da si prišel è magnifico che tu sia venuto

síla (-e) f

1. fiz. forza:
sredobežna, sredotežna sila forza centrifuga, centripeta
težnostna sila forza di gravità
gonilna sila (tudi pren.) forza motrice
magnetna, kemična sila forza magnetica, chimica

2. ekst. forza, violenza, sopruso:
upreti se sili ribellarsi alla forza, al sopruso
uporabiti silo ricorrere alla forza
na silo odpreti aprire con la forza
na silo se smehljati sorridere forzatamente
delati, storiti komu silo usare la forza contro qcn.
evf. storiti ženski silo violentare, stuprare una donna

3. (telesna, duševna sposobnost) forza spirituale, fisica;
ustvarjalne sile forze creative
meriti svoje sile misurare le proprie forze

4. forza, vigore, potenza:
izkoristiti silo vetra sfruttare la forza del vento
sila spomina, strasti la forza della memoria, della passione

5. (organizirana skupina) forze:
policijske sile le forze di polizia, dell'ordine
oborožene sile le forze armate

6. (država) potenza:
evropske, kolonialne sile le potenze europee, coloniali
sporazum velikih sil accordo delle superpotenze

7.
elementarne, naravne sile le forze della natura
rel. peklenske sile le forze infernali

8. (težko stanje, ki zahteva pomoč) necessità, imprevisto, emergenza;
hraniti denar za kako silo tenere da parte i soldi per casi di emergenza
predlagana rešitev je samo izhod v sili la soluzione proposta è soltanto un'uscita d'emergenza
klic v sili SOS

9. pog.
ni mi sile, pa vendar želim oditi non che mi ci trovi male, eppure vorrei andarmene
iron. ravno sila je bila to narediti proprio questo dovevi fare?!

10. pren. ni sile (v adv. rabi izraža omejeno stopnjo)
slišati je, da je bolan. Oh, ni sile si dice che sta male. Ma neanche tanto

11. za silo pren. abbastanza, un po';
za silo govori angleško, nemško mastica un po' d'inglese, di tedesco
za silo sem se ogrel mi sono scaldato un po'

12. po vsej sili ad ogni costo:
po vsej sili hoče ven vuole uscire ad ogni costo

13. od sile pren. (izraža visoko stopnjo) molto, oltre modo:
od sile natančen človek un uomo pedantissimo

14. od sile (v povedni rabi izraža nevoljo)
to je pa že od sile questo poi è troppo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delovna sila forza lavoro, manodopera
narediti kaj po sili razmer fare qcs. per forza di cose
hist. sile osi le forze dell'Asse
agr. zakol v sili macellazione d'urgenza
fiz. odbojna, oviralna, privlačna sila forza di repulsione, impediente, di attrazione
sila trenja attrito
paralelogram sil il parallelogramma delle forze
geol. eksogene, endogene sile forze esogene, endogene
kem. molekulske sile forze molecolari
teh. potisna, vlečna sila spinta, trazione
kohezijska sila forza di coesione
jur. skrajna sila stato d'emergenza
višja sila forza maggiore
PREGOVORI:
sila kola lomi necessità fa legge
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa trottar la vecchia

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno