Franja

torchon [tɔršɔ̃] masculin krpa, cunja; malovreden časopis; slab tekst; umazano, slabo oblečeno dekle

papier masculin torchon papir za risanje, za akvarele, gvaše
votre devoir est un vrai torchon vaša naloga ni nič vredna
être fait comme un torchon (familier) biti zanemarjene, umazane zunanjosti
se donner un coup de torchon (vieilli, militaire) sabljati se
coup masculin de torchon hud udarec; pretep; prepir; huda graja; čistka; (marine) nenaden vihar
(populaire) mettre la viande dans le torchon leči (v posteljo)
ne pas mélanger les torchons et les serviettes (figuré) ravnati z ljudmi različno, po njihovi socialni ravni

trapu, e [trapü] adjectif čokat, tršat; familier močan; težaven

il est (lahko tudi: fort) trapu en mathématiques on je zelo dober v matematiki
problemè masculin trapu težaven problem (računska naloga)

učiteljev pridevnik
(o učitelju) ▸ tanári

unthankful [ʌnɵǽŋkful] pridevnik (unthankfully prislov)
nehvaležen

unthankful task nehvaležna naloga

vaj|a ženski spol (-e …)

1. die Übung (bojna Gefechtsübung, dihalna Atemübung, gasilska Feuerwehrübung, govorna Sprechübung, jezikovna Sprachübung, lepopisna Schreibübung, nočna Nachtübung, protiletalska Luftschutzübung, prstna Fingerübung, stilistična Stilübung, v streljanju Schießübung, telesna Leibesübung)
pripravljalna vaja Vorübung

2. (naloga) das Übungsstück; die Übungsarbeit

3. šport die Übung (obvezna Pflichtübung, poljubna Kürübung, prosta Freiübung, na drogu Reckübung, na orodju Geräteübung, za držo Haltungsübung, za ravnotežje Gleichgewichtsübung); telovadba: die Turnübung; das Turnen (poljubna/prosta vaja Kürturnen, obvezne vaje Pflichtturnen, vaje na bradlji Barrenturnen)
vaje s kiji das Keulenschwingen
razgibalne vaje Lockerungsübungen množina
plavalne vaje das Übungsschwimmen
dihalne vaje die Atemgymnastik
prstne vaje glasba Geläufigkeitsübung

4. (skušnja) die Probe (bralna Leseprobe, orkestrska Orchesterprobe, v kostumih Kostümprobe)
priti do konca z vajami za X X durchproben
oder za vaje die Probebühne
vaje množina v gledališču: die Probenarbeit

5.
vojaške vaje množina die Geländeübung
orožne vaje die Wehrübung, Reserveübung, Reservistenübung, Militärübung

6.
duhovne vaje religija geistliche Übungen množina, Exerzitien množina, die Andachtsübung

7.
vaje na fakulteti die Übung
(praktikum) das Praktikum
… za vajo Übungs-
(branje die Übungslektüre)
|
biti iz vaje aus der Übung sein
priti iz vaje aus der Übung kommen
to je odvisno od vaje/samo stvar vaje das ist (reine) Übungssache
biti v vaji drin sein
za vajo namen: zu Übungszwecken, vzrok: übungshalber
kot vaja übungsmäßig
figurativno vaja dela mojstra Übung macht den Meister

vece f

1. knjižno sprememba, pripetljaj

2.
veci pl. naloga, dolžnost, funkcija:
fare le veci di qcn. opravljati funkcijo nekoga, nadomeščati koga

3.
in vece di namesto:
in vece mia, tua, sua
in mia, tua, sua vece namesto mene, tebe, njega (nje)

Vesta -ae, f (gr. ἑστία [iz *Ƒεστία] domače ognjišče, Ἑστία Hestija (boginja); indoev. kor. *u̯es svetiti, goreti (prej so besedo izpeljevali iz kor *u̯es- muditi se, (pre)bivati; prim. skr. vásati (on) prebiva, mudi se, vā́stuḥ bivališče, hiša, gr. ἄστυ, got. wisan biti, muditi se, stvnem. wësan biti, nem. gewesen)

1. (domače) ognjišče, ognjiščni ogenj: ter liquido ardentem perfudit nectare Vestam V., renovata focis et paupere Vesta lumina Sil.

2. pooseb. Vésta, po grškem mitološkem izročilu hči Kronosa in Ree, po rimskem mitološkem izročilu pa hči Saturna in Ops (Ops), Jupitrova sestra. V Rimu zelo čaščena Vesta je bila boginja domačega ognjišča in ognjiščnega ognja, domačnosti in čistega družinskega življenja. V njenem okroglem svetišču na jugovzhodnem delu rimskega Foruma ob stari kraljevi hiši (regia) so za njeno bogoslužje skrbele device vestalke (gl. spodaj) pod budnim nadzorom najvišjega svečenika (pontifex maximus), ki je stanoval v kraljevi hiši. Najpomembnejša naloga vestalk je bila skrb za večni ogenj na državnem ognjišču Vestinega svetišča. Ta ogenj, ki so ga obnovili vsako leto 1. marca, je bil tako rekoč podoba boginje (ker v njenem svetišču ni bilo nobenega kipa). Če je ogenj ugasnil, je bilo to zlovešče znamenje za državo; vestalko, ki je bila kriva, da je ugasnil, je pontifex maximus prebičal: Ci., L., V., Plin., Macr., Vestae sacerdos (= pontifex maximus) O. (o Cezarju), Iliaca ali Troica Vesta O. (ker je baje njeno bogoslužje prišlo iz Ilija (Troje) v Italijo z Enejem); elipt.: ad Vestae (sc. aedem) L., H., a Vestae (sc. aede) Ci. ep. Pozneje so Vesto istovetili z drugimi božanstvi, poseb. z boginjo zemlje (Terra = Cybele, Rhea): Serv., Vesta eadem, quae Terra O.; meton. Véstino svetišče: Vesta arsit O. — Od tod adj. Vestālis -e Vésti posvečen, Véstin: sacra Vestalia O. ali subst. samo Vestālia -ium, n: Varr. vestálije, Véstin praznik, ki so ga obhajali 9. junija; foci (ogenj), ara Lucan., cohors Lucan. vestalk, virgo Vestalis Ci., L. idr. ali subst. samo Vestālis -is, f (L., O., Plin., Val. Max.) Véstina devica, Véstina svečenica, devica vestálka, vestálka. Za vestalke (sprva so bile štiri, pozneje jih je bilo šest) je izbral (nav.) pontifex maximus od šest do deset let stare deklice; te so morale zavezane devištvu vztrajati v svečeniški službi celih 30 let: deset let so se učile, deset let so opravljale bogoslužje, deset let pa so poučevale mlajše vestalke: (sc. Numitor) fratris filiae Reae Silviae per speciem honoris, cum Vestalem eam legisset, perpetua virginitate spem partus adimit L., virginem Vestalem ali samo virginem capere Gell., defunctaque virgo Vestalis Laelia, in cuius locum Cornelia … capta est T., virgo Vestalis maxima (najstarejša) Suet., Cornelia Vestalium vetustissima T. šele po 30 letih službe se je smela vestalka vrniti v domačo hišo in se poročiti, a to se je zgodilo zelo redko. če je vestalka prelomila obljubo čistosti, je zagrešila incestum; za kazen so jo živo zakopali na „zločinskem polju“ (campus sceleratus). Vestine svečenice so Rimljani zelo spoštovali; pesn.: Vestales oculi O. oči, kakršne se spodobijo za vestalko = sramežljive oči.

vodiln|i (-a, -o) Leit- (tudi biologija) (karakterističen) (fosil das Leitfossil, mineral das Leitmineral, motiv das Leitmotiv, pojem der Leitbegriff, ton der Leitton, valj die Leitwalze, črta die Leitlinie, rastlina die Leitpflanze, vrsta die Leitart, kultura die Leitkultur, oblika die Leitform, lopata die Leitschaufel, misel der Leitgedanke, die Leitidee, kolo das Leitrad, vreteno die Leitspindel, znamenje der Leitsymptom), Leitungs- (organ das Leitungsgremium, naloge Leitungsaufgaben množina), Führungs- (čepek der Führungsstift, delavec die Führungskraft, prstan/obroč der Führungsring, zgib das Führungsgelenk, žleb die Führungsnut, naloga die Führungsaufgabe, plošča die Führungsplatte, ročica das Führungsgestänge, sila die Führungsmacht, tračnica die Führungsschiene, kolo das Führungsrad, sanišče die Führungskufe), Lenk- (os die Lenkachse, pločevina das Lenkblech), Zug- (kolo das Zugrad, vreteno die Zugspindel)

vzgojn|i [ó] (-a, -o) Erziehungs- (cilj das Erziehungsziel, model das Erziehungsmodell, problem das Erziehungsproblem, proces der [Erziehungsprozeß] Erziehungsprozess, program das Erziehungsprogramm, svetovalec der Erziehungsberater, zavod die Erziehungsanstalt, pravica das Erziehungsrecht, die Erziehungsberechtigung, metoda die Erziehungsmethode, naloga die Erziehungsaufgabe, napaka der Erziehungsfehler, pomoč die Erziehungshilfe, težave Erziehungsschwierigkeiten množina, načelo der Erziehungsgrundsatz, sredstvo das Erziehungsmittel, svetovanje die Erziehungsberatung)

zahtéven (-vna -o) adj.

1. esigente, impegnativo; difficile:
zahteven kupec un acquirente esigente, difficile

2. difficile, duro, gravoso:
zahtevna naloga un compito difficile, gravoso

zalogáj (-a) m

1. boccone, boccata:
zalogaj kruha boccone di pane
naloga je prevelik zalogaj za nekoga un compito troppo difficile per qcn.

2. pren. cibo, pasto:
ceniti dobro vino in dober zalogaj apprezzare il buon vino e la buona tavola

zaúpen (-pna -o) adj.

1. intimo; ekst. autorevole:
zaupna prijatelja amici intimi
izvedeti iz zaupnih virov sapere da fonti autorevoli

2. privato, confidenziale:
zaupen pogovor dialogo confidenziale
zaupne zadeve faccende private

3. riservato:
zaupni dokument documento riservato

4. di fiducia:
zaupna naloga incarico di fiducia

5. (zaupljiv) fiducioso

življenjsk|i¹ [ê] (-a, -o) (življenja/za življenje) Lebens- (ciklus der Lebenszyklus, cilj das Lebensziel, drug der Lebensgefährte, eliksir das Lebenselixier, gon der Lebenstrieb, ideal figurativno das Lebensideal, krog der Lebenskreis, nazor die Lebensauffassung, die Lebensanschauung, die Lebenseinstellung, svet die Lebenswelt, odnosi Lebensbeziehungen; partner der Lebenspartner, pogoj die Lebensbedingung, pogum der Lebensmut, pojav die Lebenserscheinung, položaj die Lebenslage, proces der Lebensvorgang, prostor der Lebensraum, ritem der Lebensrhythmus, smoter der Lebenszweck, standard der Lebensstandard, stil der Lebensstil, princip das Lebensprinzip, črta die Lebenslinie, filozofija die Lebensphilosophie, funkcija die Lebensfunktion, luč das Lebenslicht, maksima die Lebensmaxime, modrost die Lebensweisheit, naloga die Lebensaufgabe, navada die Lebensgewohnheit, oblika die Lebensform, okoliščina der Lebensumstand, partnerica/družica Lebenspartnerin, prilika/priložnost die Lebenschance, situacija die Lebenslage, skupnost die Lebensgemeinschaft, slika das Lebensbild, sposobnost die Lebenstüchtigkeit, sreča das Lebensglück, usoda das Lebensschicksal, vsebina der Lebensinhalt, zahteva der Lebensanspruch, združba biologija die Lebensgemeinschaft, zgodba Lebensgeschichte, izkušnje množina die Lebenserfahrung, potrebe der Lebensbedarf, razmere die Lebensverhältnisse množina, delo das Lebenswerk, die Lebensarbeit, občutje das Lebensgefühl, obdobje der Lebensabschnitt, okolje die Lebensumwelt, pravilo die Lebensregel, zavarovanje die Lebensversicherung)
življenjski smisel der Sinn des Lebens

življênjski de (la) vie, vital

življenjska doba durée ženski spol (de la vie), (aparata) durée de vie
življenjski eliksir élixir moški spol de longue vie
življenjski način manière ženski spol de vivre, (genre moški spol ali train moški spol de) vie ženski spol, habitudes ženski spol množine
življenjska naloga tâche de toute une vie
življenjski nazor conception ženski spol de la vie (ali de l'existence)
življenjska pot chemin moški spol de la vie, carrière ženski spol
življenjska potreba besoin moški spol vital
življenjski prostor espace vital
življenjska sila, moč force vitale, vigueur ženski spol
življenjski smoter but moški spol de la vie (ali de l'existence)
življenjski standard standard moški spol (ali niveau moški spol) de vie
življenjsko vprašanje question vitale, question ženski spol de vie et de mort
življenjsko zavarovanje assurance-vie ženski spol, assurance ženski spol sur la vie
življenjska nevarnost danger mortel (ali de mort)
v življenjski nevarnosti au péril de ma (sa …) vie
življenjsko pravilo règle ženski spol de conduite, maxime ženski spol

življênjski de(la) vida; vital

življenjska doba (ideal, nazor, izkušenost, filozofija, naveličanost, cilj) duración f (ideal m, concepción f, experiencia f, filosofía f, tedio m, objeto m) de la vida
življenjska nit (stroški) hilo m (coste m ali costo m) de la vida
življenjski način modo m (ali manera f) de vivir, género m de vida
življenjska naloga tarea f (ali trabajo m) de toda una vida
življenjska pot carrera f
življenjski eliksir elixir m de larga vida
življenjski pogoji (interesi) condiciones f pl (intereses m pl) vitales
življenjska moč (prostor, potreba, nagon, vprašanje) fuerza f (espacio m, necesidad f, instinto m, cuestión f) vital
življenjski standard (nivó) nivel m de vida
življenjsko zavarovanje seguro m de vida
življenjska možnost viabilidad f
življenjsko pravilo regla f de conducta, norma f de vida, máxima f
življenjski smoter finalidad f de la existencia
življenjska nevarnost peligro m de muerte
biti v življenjski nevarnosti estar entre la vida y la muerte

εἰμί [Et. iz ἐσ-μι, kor. es; idevr. ésmi, slov. sem (strsl. jesmь iz esmi). – Obl. at. εἰμί, εἶ, ἐστί(ν), ἐστόν, ἐσμέν, ἐστέ, εἰσί(ν); cj. ὦ, ᾖς itd.; opt. εἴην, imper. ἴσθι, ἔστω, 3 pl. ἔστων, ὄντων, ἔστωσαν; inf. εἶναι, pt. ὤν, οὖσα, ὄν; impf. ἦ in ἦν, ἦσθα, ἦν; ἦστον, ἤστην in ἤτην, ἦμεν, ἦτε in ἦστε, ἦσαν; fut. ἔσομαι, 3 ἔσται – ep. praes. ind. 2 sg. εἶς, εἴς, ἐσσί, 1 pl. εἰμέν, 3 pl. ἔασι, cj. ἔω, εἴω, ἔῃς, ἔῃσιν in ᾖσιν; opt. ἔοις, ἔοι, 2 pl. εἶτε; imper. ἔσσ(ο), inf. ἔμ(μ)εναι in ἔμ(μ)εν, pl. ἐών, ἐοῦσα, ἐόν; impf. 1 sg. ἔα, ἦα, ἔον, iter. ἔσκον; 2 sg. ἔησθα, 3 sg. ἔην, ἤην, ἦεν, iter. ἔσκε, 3 pl. ἔσαν, fut. ἔσσομαι, ἔσσεαι, 3 sg. ἔσ(σ)εται in ἐσσεῖται- ion. impf. 2 sg. ἔας, 2 pl. ἔατε, dor. inf. praes. ἦμεν, εἶμεν; NT praes. imper. 3 sg. ἤτω, impf. 1 s. ἤμην, 2 s. ἦς, 1 pl. ἤμεθα; ind. prez. razen 2 sg. je enkl., ἔστι kot samostojen glagol v začetku stavka in za, καί, εἰ, ἀλλά, ὡς, οὐκ, τοῦτ', ταῦτ' paroxytonon.] I. kot samostojen glagol (verbum subst.) 1. a) sem; bivam, nahajam se, stanujem; živim, obstojam, trajam; zgodim se, pripetim se ἔστι θεός je, biva Bog, θεοὶ αἰὲν ἐόντες vedno živeči, nesmrtni bogovi, οἱ οὐκ ἐόντες mrtveci, οὐκέτι ἐστίν ne živi več, ni ga več, οἱ ἐσόμενοι potomci, τὰ ὄντα sedanjost, imetje, τὰ ἐσόμενα prihodnost; ἕως ἂν ᾖ πόλεμος dokler traja vojna. – ἔστιν ὅς je, ki = marsikdo, ἔστιν ali εἰσίν οἵ so, ki = marsikateri, nekateri: ἔσθ' ὅτε = ἐνίοτε včasih; οὐκ ἔστιν ὅσ (τις) nobeden, ἔστιν ὅπῃ ἔοικε v nekem oziru je podoben, οὐκ ἔστιν ὅπως οὐκ vsekakor, na vsak način, οὐκ ἔστιν ὅκως κοτέ ni mogoče, da bi kdaj, οὐκ ἔσθ', ὅπου οὐ povsod, οὐκ ἔσθ' ὅπου na noben način; b) ἔστιν z inf. mogoče je, dovoljeno je, sme se. 2. pregnantno: sem v resnici, sem zares, veljam, pomenim; ὁ ὤν resničen, istinit, τὸ ὄν resnično, resnica, istinitost, τῷ ὄντι v resnici, zares, τὰ ὄντα resnične stvari, resnica, premoženje, τοῦτο, ὅ ἔστιν resnično bitje, τῷ ἐόντι χρῆσθαι resnico govoriti, τὰ ὄντα ἀπαγγέλλειν resnico poročati. II. kot vezni glagol (copula) s predikatnim subst. ali adi. οἱ θεοὶ ἀθάνατοί εἰσιν. Sloveni se z raznimi glagoli 1. V nom.: sem, pomenjam, veljam za, služim, zgodim se, znašam; οὐδέν εἰμι ničesar ne pomenim, οὐδέν ἐσμεν nič nismo, po nas je; τὰ δὶς πέντε δέκα ἐστίν znaša, je deset; v zvezi s part. služi v opisovanje: ὅστις ἦν ἐκεῖνον ὁ κτανών kdo je bil, ki ga je ubil (= njegov morilec). 2. V gen.: a) izvora, snovi, kakovosti: sem iz česa, izhajam, izviram iz, sestojim iz ἀγαθῶν προγόνων, τριάκοντα ἐτῶν trideset let star; b) gen. poss.: α.) sem čigav, pripadam komu, spadam med Σόλων τῶν ἑπτὰ σοφῶν ἦν; ἐμαυτοῦ εἰμι sem sam svoj gospod, τῶν θαυμαστῶν εἰμι spadam med; β.) dolžnost, naloga, navada je, ἄρχοντός ἐστι vladarjeva dolžnost je, ἔστι τῶν αἰσχρῶν = αἰσχρόν ἐστιν, τέχνης ἐστί zahteva umetnost. 3. V dat. imam, posedujem (= est mihi): ἔστι μοι βουλομένῳ po volji mi je, prijetno mi je; τί σφίσιν ἔσται; kaj dobe? kaj jih čaka? 4. Z adverbi: Λυκοῦργος οὐκέτι δὴν ἦν ni več dolgo živel; κακῶς, καλῶς, χαλεπῶς ἦν. 5. Pri prepozicijah: ἀμφί τινος bavim se s čim, ἀπό τινος izviram, izhajam iz česa, εἴς τι služim v kaj, ἔν τινι bavim se s čim, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ sem v bratovi oblasti (druge zveze glej pri posameznih predlogih). 6. Pleonastično: ἑκὼν εἶναι prostovoljno, rad, τὸ νῦν εἶναι za sedaj; τὸ σύμπαν εἶναι vobče, sploh; τὸ ἐπ' ἐμοὶ εἶναι kolikor je od mene odvisno, kolikor je v moji moči; τὸ κατὰ τοῦτον εἶναι kolikor je (v njegovi moči) od njega odvisno; σύμμαχόν μιν εἵλοντο εἶναι.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

πρᾶγμα, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; τὰ πράγματα τῶν Ἑλλήνων Grki, Heleni, helenska moč (sila, zadeva). 2. stanje, pl. razmere, položaj, okoliščine τοιαῦτα tak, παρόντα sedanji, trenotni (= τὰ ἐνεστῶτα), τὸ σὸν τί ἐστι τὸ πρᾶγμα kako je s teboj? 3. a) težavnost, težava, nesreča, neprilika, πράγματα ἔχω imam opravke (težave, neprilike), mučim se, πράγματα παρέχω delam komu težave, prizadevam sitnosti, dam opraviti, nadlegujem, pustošim, πράγματα ποιέομαι posle napravljam, delam sitnosti, οὐ ποιέομαι ne zmenim se za kaj; b) spletke, skrivno početje (gibanje), zvijača NT. 4. državne zadeve (posli) κοιναὶ πράξεις (κοινὰ πράγματα), država, vlada, politično delovanje, splošni ali občni blagor, vrhovna vlada, nadvlada (hegemonija), politični vpliv; οἱ ἐν τοῖς πράγμασι ὄντες ki so pri vladi, oblastniki; τὰ πράγματα ἔχω imam moč v rokah; νεώτερα πράγματα prevrat, novotarije. 5. premoženje, sredstva.

πρόβλημα, ατος, τό (προ-βάλλω) 1. pomol, štrlina, nos, rt, skala, strma obala. 2. a) nasip, bramba, obrana, zaščita; b) branilno orožje (oklep, ščit, sulica); pren. pretveza, izgovor. 3. znanstvena naloga (problem).

πρό-κειμαι med. [impf. προὐκείμην, 3 pl. ion. προεκέατο, hkrati pf. pass. k προ-τίθημι] 1. a) ležim pred čim τινός; molim, štrlim (v morje) ἐν τῇ θαλάττῃ, razprostiram se, τῆς ἐχομένης γῆς segam dalje v morje kakor sosednja dežela; b) nahajam se, sem pred kom ὀνείατα; ἀγών boj je pred kom, ga čaka. 2. a) javno sem izpostavljen, ležim pred očmi vseh, ležim na prostem nepokopan νεκρός, nahajam se v nesreči, sem v sramoti, μόρῳ obnemorem, podležem; b) pripravljen sem, sem pri rokah (na razpolago), τὸ προκείμενον predmet razprave, τὰ προκείμενα sedanji slučaj, τῶν προκειμένων τι πράσσω naredim najpotrebnejše (pogreb in očiščenje mesta), οὐδὲν σῆμα τῶν προκειμένων noben dosedanji znak; c) sem določen, namenjen, naložen, odrejen, obljubljen, usojen ζημία, ἡμέραι, σημεῖα; d) impers. πρόκειταί τι komu je ukazano, dolžnost, naloga je.