Franja

Nobélov (-a -o) adj. Nobel:
Nobelova nagrada premio Nobel

Oskar Oscar m

oskar (nagrada) (premio m de) oscar m

palmāris¹ -e (palma)

I. palmov, poln palm: lucus Amm. —

II.

1. k palmi = k plačilu zmage sodeč, palme = plačila zmage, častne nagrade vreden, izvrsten: illa statua palmaris Ci. óni kip, najvišja častna nagrada, sed illa palmaria (sc. sunt) Ci. to je vredno najvišje častne nagrade.

2. zmagovalen, zmagovit, zmagovalski: dea Ap. ki je v roki imela palmovo vejo.

pēndere v. intr. (pres. pēndo)

1. viseti:
pendere dalle labbra di qcn. koga pozorno poslušati

2. biti nagnjen, nagibati se:
pendere a destra, a sinistra biti nagnjen v desno, v levo

3. (incombere) groziti; viseti:
un grave pericolo pende su di noi grozi nam huda nevarnost
sulla sua testa pende una grossa taglia na njegovo glavo je razpisana visoka nagrada

4. pren. viseti, biti nerešen, čakati na odločitev; omahovati:
la questione pende tuttora zadeva je še vendo nerešena

5. pren. nagibati se:
pendere dalla parte di qcn. nagibati se komu v prid
la bilancia pende dalla sua parte položaj mu je naklonjen

preračúnano adv.

1. opportunisticamente; appositamente, apposta

2. al cambio (in), calcolando (in):
preračunano v tolarje znaša nagrada okrog 50 milijonov al cambio in talleri, il premio sarebbe di 50 milioni circa

Prešérnov (-a -o) adj. lit. di, del Prešeren:
Prešernove pesmi poesie del Prešeren
Prešernova družba editrice P. D.
Prešernova nagrada Premio Prešeren

primer prvi

el primer hombre pračlovek
el primer violín prvi violinist
primer premio prva nagrada; glavni dobitek
de primer orden prvovrsten
primer puesto prednost
primer tiempo (šp) prvi polčas
en primer lugar na prvem mestu, prvič
el primer venido, primer servido kdor prej pride, prej melje

pripádati (-am) | pripásti (-pádem) imperf., perf. appartenere; toccare, competere, spettare:
pripadati družini appartenere a una famiglia
nagrada pripada najboljšemu il premio spetta al migliore

pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

I.

1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

4. akt. = čisteč: sulfur Tib. —

II. pren.

1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

3. kot relig. t.t.
a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

4. (o jeziku)
a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.

sklad¹ moški spol (-a …) der Fonds (kulturni Kulturfonds, Mednarodni monetarni Internationaler Währungsfonds, Weltwährungsfonds, nepremičninski Immobilienfonds, pokojninski Pensionsfonds, štipendijski Stipendienfonds); die Stiftung (Nobelov Nobelstiftung)
posmrtninski sklad die Sterbekasse
razdelitveni sklad die Verteilungsmasse
rezervni sklad Rücklagen množina, der Reservefonds
nagrada sklada der Förderpreis

slóvstven littéraire, de (la) littérature

slovstveno izobražen človek personne lettrée (ali qui a des lettres), lettré moški spol
slovestvena nagrada prix moški spol Littéraire (ali de littérature)
slovestvena zgodovina histoire ženski spol littéraire (ali de la littérature)

slóvstven literario

slovstvena nagrada premio m literario
slovstveno izobražen versado en la literatura

spirituality [spiritjuǽliti] samostalnik
duhovnost, poduhovljenost, spiritualnost
množina dohodki, pravice duhovnika

the spirituality of benefices dohodki župnije, cerkvene nadarbine (desetina itd.)
tho spiritualities of his office nagrada, ki je povezana z njegovim cerkvenim položajem

straggling [strǽgliŋ] pridevnik (stragglingly prislov)
blodeč, potikajoč se; zaostajajoč; raztresen(o ležeč); razvlečen

straggling houses raztresene hiše
straggling money navtika, vojska globa za odsotnost brez odobrenega dopusta; nagrada za ujetje dezerterjev

sweepstake(s) [swí:psteik(s)] samostalnik
stava pri konjskih dirkah; konjska dirka, pri kateri dobitnik dobi vse vložke

sweepstakes iz vseh vložkov zbrana nagrada

tolažil|en (-na, -no) tröstlich, [trostbringend] Trost bringend, Trost- (beseda das Trostwort, nagrada der Trostpreis)

tolažílen comforting, consolatory, consoling; consolation(-)

tolažílne besede words pl of comfort
tolažílna nagrada consolation prize
tolažílno pismo consolatory letter

tolažílen consolant, consolateur, réconfortant

tolažilna nagrada prix moški spol de consolation
tolažilno pismo lettre ženski spol de consolation

tolažílen (-lna -o) adj. confortante, confortevole, consolante, consolatorio; di consolazione:
tolažilna nagrada premio di consolazione
žarg. šport. tolažilno tekmovanje gara di ricupero

tolažílen consolador; confortador; de consolación

tolažilna nagrada premio m de consolación
tolažilna dirka (šp) carrera f de consolación