Franja

ambulō -āre -āvī -ātum

1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.

āmittō -ere -mīsī -missum

1. (predklas.) stran poslati, odposlati (odpošiljati), izpustiti, odpustiti (odpuščati): stulte feci, qui hunc amisi Pl., quia te servavi, me amisisti liberum Pl., nunc amitte, quaeso, hunc Ter. zdaj ga (iz)pusti, ne stori mu nič (žalega), lectos propter cariem et tineam Varr. proč dati, amisso pactione Publio legato S. fr.

2. pren.
a) (prostovoljno, nalašč) kaj (o)pustiti (opuščati), popustiti (popuščati), odreči (odrekati) se čemu, izogniti se čemu: rem inquisitam Pl., unam hanc noxiam Ter., amittenda fortitudo aut sepeliendus dolor Ci., priore (sacramento) amisso Ci., am. omnes has provincias Ci., fidem N. besedo prelomiti, spiritum ante quam ultionem T., matrimonium T.; z dvojnim acc.: ne tantum scelus impunitum amittatis S. (drugi berejo: omittatis).
b) (proti svoji volji) koga ali kaj (iz)pustiti (izpuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), prezreti (prezirati): anulum Ter., praedam manibus ali de manibus Ci., ex oculis manibusque L., aliquem prope e manibus inter tumultum L.; poseb. am. occasionem Ter., Ci. ali tempus Ci. ugodno (lepo) priliko vnemar pustiti, zamuditi, amissi tot dies rei gerendae Ci.
c) (po svoji krivdi ali brez nje, po pomoti, spregledu, naključju) izgubiti (izgubljati): regem Cu., optimates (naklonjenost plemstva) N., arma et impedimenta N., praedam omnem L., exercitum L., T., patriam L., oppidum Ci., S., classes Ci., rem publ. verbo retinere, re ipsa amisisse Ci., oculos C., lumina oculorum C. ali samo lumina Ci., aspectum Ci., colorem Ci. ep., H., O., Cels., messem, pecuniam grandem, bona, fortunas suas, mentem, causam, litem, ius imperii Ci., vitam Pl., Ci., Corn., animam Corn., Lucr., fidem Ph. verjetnost, plumam ali pennas Plin. (o ptičih) goliti se, usum pedum Plin. iun. odvaditi se (pozabiti) hoditi, odvaditi se hoje, verba Aur. onemeti, obmolkniti; amissa recuperare N.; poseb. zaradi smrti izgubiti: uxorem N., puer amisso patre Ci., patres amissis filiis irati Ci., res publ. tot duces amisit Ci., amittere magnam partem exercitus fame aut frigore L., amissi aut gladio aut morbo cives Vell., multum in Valerio Flacco nuper amisimus Q., liberi amissi (naspr. superstites) Plin. iun.; subst. pt. pf. āmissī -ōrum, m izgubljenci (zaradi smrti), pokojniki, rajniki Aus.

Opomba: Sinkop. pf. āmīstī: Ter., āmīssis = amiseris: Pl.

amusant, e [amüzɑ̃, t] adjectif zabaven, kratkočasen, smešen

tu n'es pas amusant nisi zabaven, si resen, žalosten
cela n'a rien d'amusant na tem ni nič smešnega

Amyclae (Amynclae, Amunclae, Amunculae) -ārum, f (Ἀμύκλαι) Amikle (Aminkle, Amunk[u]le), mestno ime,

1. lakonsko mesto jugovzhodno od Šparte, ustanovil ga je baje neki Amiklas ali Aminklant (Ἀμύκλας, gen. -α ali -αντος), domovina Dioskurov, Helene in Klitaimestre, s svetiščem in velikanskim Apolonovim kipom, pri katerem so se vsako leto obhajala „Hyacinthia“ (gl. Hyacinthus): L., O. idr. Okrog l. 750 so Dorci mesto osvojili. Nejevoljni zaradi pogostnih praznih govoric o sovražnikovem bližanju so namreč meščani baje izdali zakon, da ne sme nihče več govoriti o sovražniku; zaradi tega niso nič vedeli o tem, ko so se Dorci res bližali; od tod: Amunculas tacendo periisse audio Afr. fr., quas evertēre silentia, Amyclae Sil.; preg.: Amyclis ipsis taciturnior ero Sid., prim.: taciturne, Amyclas qui silentio viceris Aus.

2. staro avzonsko mesto (po mitu ahajsko-lakonska naselbina) v Laciju med Kajeto in Teracino ob zamočvirjenem, po njem imenovanem Amikelskem zalivu (sinus Amynclanus): tacitae Amyclae V. tihe (ker so jih preb. baje zapustili zaradi mnogih strupenih kač) ali pa (po drugih razlagalcih) molčeče (češ, pesnik je prenesel ta pridevek od lakonskih na lacijske Amikle, namigujoč na zgoraj pod 1. omenjeni dogodek, če ni morda nevede zamenjal obeh mest), Varro auctor est... in Italia Amynclas a serpentibus deletas Plin., ubi fuere Amyclae sive Amynclae a serpentibus deletae Plin., Fundanae Amyclae Mart. — Od tod adj. Amyclaeus 3 (Ἀμυκλαῖος) amikelski = ki spada k lakonskim Amiklam, iz lakonskih Amikel: fratres (= Kastor in Poluks) V., mater (= Leda) Stat., olores (ker je Jupiter kot labod prišel k Ledi) Stat., pluma Mart. labodje pero, ductor (= Amikljan Ksantip) Sil., Canopus Sil. dolnjeegiptovsko mesto, imenovano po Amikljanu Kanopu, Menelajevem krmarju, ki je tam umrl, corona Mart. v bojnih igrah ob Hijacintovih svečanostih (gl. pod 1.) priborjen; pesn. = lakonski, špartanski: canis V., venenum Mart. ali Amyclaeis medicatum vellus aënis murice cum Tyrio O. lakonski škrlat, nepos (= Klavdij Neron, ker je gens Claudia baje izhajala iz Sabincev, ti pa iz Špartancev) Sil. Amynclānus 3 aminkelski = ki spada k lacijskim Aminklam: sinus Amynclanus Plin. Aminkelski, Kajetski zaliv.

andere, anderer, andere, anderes

1. drug: drugi, druga, drugo (ein anderes Kleid druga obleka, mit anderen Worten z drugimi besedami, das ist etwas anderes to je nekaj drugega, eins zum anderen drugo k drugemu, eno k drugemu, in anderen Umständen v drugem stanju, nichts anderes nič drugega)

2. drugačen, drugačna, drugačno (ein anderer Ton drugačen ton, anderer Meinung drugačnega mnenja, andere Saiten aufziehen napeti druge strune, aus anderem Holz iz drugačnega lesa)

3. drugi, naslednji (am anderen Tag naslednji dan)

4. drugič (ein anderes Mal drugič, zum anderen drugič); einer um den anderen drug za drugim; einen Tag um den anderen vsak drugi dan; ... und anderes in drugo; und anderes mehr in podobno; sich eines anderen besinnen premisliti si; ein Wort gab das andere beseda je dala besedo; ein Jahr ums andere leto za letom; eine Dummheit nach der anderen ena neumnost za drugo, neumnost za neumnostjo; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu

anéantir [aneɑ̃tir] verbe transitif uničiti, ugonobiti; pobiti (sovražnika); odpraviti, iztrebiti (navado); izčrpati, utruditi

s'anéantir zrušiti se, razpasti (v nič), izginiti
cette nouvelle m'a anéanti ta novica me je uničila
je suis anéanti tak sem, kot da bi me kdo po glavi udaril
le projet s'est anéanti dans l'oubli načrt se je razblinil v nič

animal [animal] masculin živo bitje; žival; figuré tepec, teslo, neotesanec

animal domestique, sauvage, expérimental domača, divja, poskusna žival
animal de boucherie žival za zakol
animal de trait vprežna žival
animal à sang chaud, froid toplo-, mrzlokrvna žival
espèce d'animal! neroda!
rien à faire avec cet animal-là! nič se ne da napraviti s tem teslom!
Société féminin protectrice des animaux Društvo za zaščito živali

annihilātiō (adnihilātiō) -ōnis, f (an-, adnihilāre) „devanje v nič“, omalovaževanje: Hier.

annihilō (adnihilō) -āre -āvī -ātum (an = ad in nihilum) „v nič devati“, omalovaževati: Hier.

annoncer [anɔ̃se] verbe transitif naznaniti, (ob)javiti, sporočiti; oglasiti, inserirati; napovedati

s'annoncer napovedati se, (po)kazati se, začenjati se
annoncer une bonne, une mauvaise nouvelle javiti dobro, slabo novico
ce début n'annonce rien de bon ta začetek ne napoveduje nič dobrega
le temps s'annonce beau napoveduje se lepo vreme
la crise s'annonce de toutes parts kriza se napoveduje z vseh strani
ça s'annonce plutôt mal! to se slabo začenja! to je bolj slab začetek!

any² [éni] prislov
nekoliko, količkaj

not any better prav nič bolje
not any more nič več

anything [éniɵiŋ] zaimek
nekaj, karkoli, vse

anything but vse prej kot
for anything I know kolikor je meni znano
he is a little better if anything godi se mu malo bolje, če se sploh da govoriti o zboljšanju
not for anything za nič na svetu
hardly (ali scarcely) anything skoraj nič
like anything na vso moč, kar se da

appellātiō -ōnis, f (appellāre)

1. ogovor, nagovor: hanc nactus appellationis causam obsecrare milites coepit C.

2. occ. priziv, apelacija: Icti., intercessit appellatio tribunorum morae causā Ci., appellatio provocatioque adversus iniuriam magistratuum ostentata L., app. ad populum Plin., appellationes a iudicibus ad senatum Suet.

3. met. poimenovanje, naslov, ime: inanis Ci. ep., regum appellationes venales erant Ci. kraljevski naslovi, app. imperatoria Vell. naslov „imperator“, app. debita Cu., aliquem patris appellatione salutare Plin. koga z imenom „oče“ pozdraviti, appellatione aliquā cetera imperia praeminere T., neque nominum ullorum inter eos appellatio est Plin. ne imenujejo (kličejo) se med seboj po imenih; poseb.: naslov kakega spisa: Aus.: zgolj ime, prazno ime (= nič stvarnega): nihil esse rem publicam, appellationem modo sine corpore ac specie C. ap. Suet.

4. izgovarjanje, izreka: litterarum Ci., Q.; met. samostalnik, substantiv: Q.

approchant, e [-šɑ̃, t] adjectif podoben, primerljiv, ekvivalenten

quelque chose, rien d'approchant nekaj, nič podobnega, ekvivalentnega
ça vaut les 200 francs ou quelque chose d'approchant to je vredno 200 frankov ali nekaj takega

apuntar meriti na, naperiti, pomeriti na; priostriti; s prstom pokazati; namigniti; zabeležiti; speti; zakrpati; suflirati; narekovati; napočiti, pognati; začeti se; igrati (v loteriji); pojaviti se

apuntar y no dar obljubiti, a nič dati
apuntarse cikati (vino); malo opiti se

apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
apurarse por poco takoj pogum izgubiti
¡no se apure! le nič strahu!
apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna

Archilochus -ī, m (Ἀρχίλοχος) Arhiloh, gr. pesnik z otoka Parosa (ok. l.700—650), bajeslovni iznajditelj jambskega (zbadljivega) pesništva (prim. Lycambēs in Neobūlē); starodavniki ga niso častili nič manj kakor Homerja in Pindarja: Ci., N. ap. Gell., H., Q. Od tod adj. Archilochīus 3 (Ἀρχιλόχειος) Arhilohov, arhiloški: metrum slovničarji; apel. zbadljiv, rezek, piker: edictum, edicta Bibuli Ci. ep.

arduus 3 (prim. gr. ὀρϑόςpokončen, lat. arbor iz *ardhos)

1. strm, strmoglav: ascensus Ci., C., L., semita, collis L., mons O., ripa, iter Cu.; z abl.: ager... arduus clivis Varr., collis aditu arduus L., Neritos ardua saxis V.; z in in acc.: clivus arduus in valles O., in ascensum ardui colles Sen. ph.; pesn. visok, vzvišen, pokončen, strmeč: aether, sidera, cedrus O., mundus V., nubes H., cervix H., Plin., cui (equo) ardua cervix V. ki nosi glavo pokonci, ardua colla Sil., supercilia Gell. ponosno privzdignjene obrvi, arduus hastā V. s sulico visoko strmeč, campo sese arduus infert (Turnus) V. ponosno vzpet, libravit caestūs arduus V. vzpenši se na udar, ardua per praeceps gloria vadat iter O.; prolept.: arduus insurgens V. visoko se vzpenjaje, (anguis) sibila colla arduus adtollens V. ali frontem ostentans arduus albam V. visoko se vzpenjaje.

2. pren. težak, težaven, utrudljiv, mučen, nadležen: magnum opus et arduum Ci., magna atque ardua cogitatio Ci., virtus H., O., res arduae ac difficiles Ci., aequam memento rebus in arduis (= v nesreči) servare mentem H., arduum regendi cuncta opus T., arduus rerum omnium modus T.; z abl.: id... arduum opere, difficile cultu Plin.; s sup.: quia id arduum factu erat L., opera ardua imitatu Val. Max.; arduum est ali arduum videtur z inf.: mihi quidem... arduum videtur res gestas scribere S., quae parare et quaerere arduum fuit L., cum progredi arduum... esset Cu.; arduum est z ACI: quamquam arduum sit eodem loci potentiam et concordiam esse T.; arduum est (abs. kot vrinek): est enim arduum Ci. kajti kaj težka naloga je. — Od tod subst. arduum -ī, n

1. strma višina, strmina (v sg. le s praep.): per arduum ducuntur L., cum parentis regna per arduum cohors Gigantum scanderet H., ardua dum metuunt, amittunt vera viai Lucr., tonitruque tremescunt ardua terrarum V., ardua et rectae prope rupes L., milites delectos secum per ardua... in arcem ducere L., an plana ex arduis facere potui? L., in ardua montis ite O., per ardua niti Cu., exscindere castellorum ardua T. gorske trdnjave.

2. pren. težava, težavnost, težavno opravilo: nil mortalibus ardui est H. nič ni pretežko, ardua molimur O. težko delo snujemo, nec fuit in arduo societas potentiam... ostentantibus T. in ni bilo težko doseči sklenitve zaveze; s sup.: tam ardua inventu Plin. tako težke naloge za iznajdbo.

arg

1. (böse, groß) hud

2. (schlecht) slab; im argen slabo

3. (sehr) hudo, zelo (arg froh hudo vesel) zu arg prehudo; nichts Arges nič hudega

arrêter [arɛte] verbe transitif ustaviti, zadržati; zajeziti; prekiniti; zapleniti; odločiti, določiti; juridique aretirati, zapreti; najeti (sobo); zaključiti (konto); verbe intransitif ustaviti se, obstati

s'arrêter ustaviti se, obstati; segati (à do) (obleka); nehati teči; odločiti se (à za); ozirati se (à na); muditi se, zaustaviti se, vztrajati (sur pri)
arrêtez! stojte!
dites au chauffeur d'arrêter recite šoferju, naj ustavi
elle travaille sans cesse, elle n'arrête pas kar naprej dela, nič se ne ustavi
arrêter un compte zaključiti račun
arrêter un domestique najeti služabnika
arrêter son choix sur quelque chose odločiti se za kaj
mon choix s'est arrêté sur ... odločil sem se za ...
arrêter le lieu, le jour du rendez-vous določiti kraj, dan sestanka
ici, je vous arrête tu bi vas prekinil, ustavil (v pogovoru)
s'arrêter de courir nehati teči
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
il vient de se faire arrêter pravkar so ga aretirali