Franja

prenášati porter, transporter, reporter, transférer , (breme) coltiner , (povsod s seboj) trimbal(l)er ; (bolečine) souffrir ; (potrpežljivo) endurer, céder ; (trpeti) supporter, tolérer, subir ; figurativno soutenir, traîner ; (novice, vesti, bolezen) transmettre, communiquer

prenašati po radiu, televiziji radiodiffuser, téléviser
prenašati jarem subir un joug
prenašati kaj se prêter à quelque chose, supporter quelque chose
prenašati nesrečo, žalitve supporter un malheur, des injures
prenašati slabo ravnanje (popularno) en roter
kovine prenašajo električni tok les métaux transmettent le courant électrique
papir prenese vse le papier souffre tout
neposredno prenašati govor po radiu transmettre en direct un discours à la radio
potrpežljivo prenašati glad, mraz endurer la faim, le froid
prenašam vam njegove besede je suis son interprète auprès de vous
težko prenašam brezdelje le désœuvrement me pèse
že tri leta prenaša to bolezen il traîne cette maladie depuis trois ans

presnéto

A) adv. maledettamente; molto:
presneto slabo mu gre gli va piuttosto male
presneto mraz je fa un freddo cane

B) presnéto inter.

1. (izraža podkrepitev trditve) perbacco, perdinci, perdiana:
pretepel ga bom, presneto perbacco che gli spacco le ossa

2. (izraža nejevoljo) mondo ladro, acciderba; boia d'una miseria; capperi; dannazione, maledizione; diamine; j. it. mannaggia

3. (izraža začudenje, navdušenje) madonna mia, Dio mio; sr. it. ammappete, ammazzalo; star. oibò:
presneto, kdaj si tako zrasla madonna quanto sei cresciuta

prestájati¹ (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
prestajati krizo attraversare una crisi
jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
prestati vojno sopravvivere alla guerra
prestati nevarnost superare un pericolo
ne prestati izgube non sopportare la perdita
prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

3. passare, dare, fare:
prestati izpit superare l'esame
prestati test fare un test
prestati preizkušnjo superare la prova

4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare

pretrésati (-am) | pretrésti (-trésem) imperf., perf.

1. versare:
pretresti moko v vrečo versare la farina nel sacco

2. esaminare, vagliare, discutere:
pretresti dokaze esaminare le prove

3. commuovere, turbare; traumatizzare, colpire

4. sconvolgere, agitare, scuotere:
pred uporabo dobro pretresite agitare bene prima dell'uso

5. pren. scuotere; rompere; fendere:
grom pretresa dolino tuoni scuotono la valle
kriki pretresajo zrak grida fendono l'aria
mraz mi pretresa kosti ho un freddo cane

pritískati (-am) | pritísniti (-em) imperf., perf.

1. premere; schiacciare; gravare, gravitare:
pritisniti na gumb premere il bottone
lok pritiska na stebre l'arco grava sui pilastri
pritisniti na zavore schiacciare il freno

2. stringere:
pritiskala je otroka na prsi si stringeva il bambino al petto

3. pren. premere; serrare; spingere:
pritiskati na koga z davki premere, stangare qcn. con le imposte
pritisniti na sovražnika serrare da vicino il nemico
pritisniti naprej, noter spingere avanti, dentro

4.
pritiskati, pritisniti na premere su, esercitare pressioni su, sollecitare qcn.
pritiskali so nanj za plačilo premevano su di lui perché pagasse

5. pren. incalzare:
draginja že dolgo pritiska il carovita incalza da tempo
mraz, vročina pritiska incalza il freddo, il caldo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
leta že pritiskajo, so pritisnila gli anni si fanno già sentire
pren. pritiskati na kljuke sollecitare aiuto, protezione
pren. pritiskati ob tla deprimere
vsake četrt ure ga pritisne (na potrebo) ogni quarto d'ora deve andare a orinare, andare in bagno
šol. pritisniti cvek dare un bel cinque
pritisniti komu eno okoli ušes mollare, affibbiare un ceffone a qcn.
pog. pritisniti fotografare, scattare una foto
pritisniti komu ... let comminare a qcn. una pena di... anni di prigione
pren. pritisniti na drugačno struno toccare un'altra corda, cambiare musica
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro, mettere, stringere qcn. alle corde
pritisniti glasneje cantare più forte
pren. malo pritisniti darsi da fare, sforzarsi
pritisniti koga na srce abbracciare qcn.

pruīna -ae, f (osnovna obl. *prúsu̯īna, *prūu̯īna, disimilirano iz *pruru̯īna; iz indoev. kor. *preus- zmrzovati, zebsti in (ker mraz povzroča na koži žgoč občutek in srbečico) peči, skeleti, žgati, srbeti; prim. skr. pruṣvā́ kaplja, slana, led, plōṣati pali, žge, got. frius = stvnem. frost = nem. Frost, stvnem. friosan = nem. frieren, ang. freeze, lat. prūna [iz prusnā], prurīre)

1. slana, ivje, srež: Pac. ap. Varr., Lucr., Pr., Sen. ph., Plin., Val. Fl., Cl., Gell. idr., matutinae pruinae O., pruinae ac nives Cu., nives ac pruinae Veg., aqua nive pruināque concrescit Ci., obrigescere pruinā Varr., nec prata canis albicant pruinis H.

2. metaf. sneg: Col., Lucr., Petr., Stat., Val. Fl. idr., interea … ningit: stant circumfusa pruinā corpora magna boum V., gelidae pruinae V.

3. meton. zima: ad medias sementem extende pruinas V.

quemar po-, se-, za-žgati; iz-, posušiti; mučiti, trpinčiti; zapravljati; goreti, kot ogenj vroč biti; peči, zbadati

quemar vivo živega sežgati
quemar por hereje sežgati zaradi krivoverstva
eso me quema la sangre (fig) to me pogreje
alcohol para quemar gorilni špirit
un frío que quema mraz, ki reže
quemarse po-, za-, zagoreti; vzplamteti, vneti se; postati nepotrpežljiv; spametovati se
quemarse las cejas (ali pestañas) vnetos(pri luči) študirati; izgubiti vid od študiranja
quemarse los dedos opeči si prste
quemarse la sangre koprneti od strahu

réaction [reaksjɔ̃] féminin, physique, chimie, biologie, médecine reakcija; nasprotno, povratno delovanje, protiučinek; odpor; politique reakcija; péjoratif nazadovanje, nazadnjaštvo

réaction au chaud, au froid reakcija na toploto, na mraz
réaction en chaîne verižna reakcija
réaction chimique kemičen proces
réaction nucléaire jedrska reakcija
réaction secondaire (chimie) stranski, sekundarni proces
réaction de défense (médecine) obrambna reakcija
avion masculin, moteur masculin à réaction reakcijsko letalo, motor
parti masculin de (la) réaction reakcionarna stranka

redoubler [-duble] verbe transitif podvojiti; pomnožiti, povečati; dati novo podlogo (un manteau v plašč); verbe intransitif podvojiti se, postati močnejši, narasti; familier še enkrat se začeti od kraja; stopnjevati se

se redoubler zviti se skupaj
redoubler (une classe) ponavljati razred
redoubler ses efforts povečati napore
redoubler d'attention podvojiti pažnjo
la tempête, le froid redouble nevihta, mraz se stopnjuje

re-laxō -āre -āvī -ātum (re in laxāre)

1. razširiti (razširjati), razprostraniti (razprostranjati, razprostranjevati), razmakniti (razmikati), popustiti (popuščati), (z)rahljati, narediti (delati) kaj ohlapno, razvezati (razvezovati), odpreti (odpirati): fontibus ora relaxant O., relaxare intervalla Vitr., arcum Sen. tr., cutem Cels., vincula tunicarum O., claustra O., fores templi Sen. tr., pelagus relaxans fontes Oceani Sil., glebas Varr., Col., vias et caeca spiramenta V., Iuppiter densat rara, densa relaxat V. redči, seu plures vias calor relaxat (odpre), seu durat et adstringit V.; med.: alvus tum adstringitur, tum relaxatur Ci. se razširi, cutis relaxatur Cels. postane mlahava, omlahne; kot medic. t.t. (abs.) = olajšati telo (trebuh) = olajšati se = omečiti (omehčati) in očistiti trebuh (naspr. constringere): Cels.; metaf. (s)topiti led, (u)blažiti mraz: nodos (sc. aquai) Lucr.

2. metaf.
a) narediti (delati) kaj ohlapno = popustiti (popuščati) kaj, v čem, odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), sprostiti (sproščati), (z)rahljati: Sen. ph. idr., continuationem verborum relaxare Ci. dolge periode, tu a contentionibus cotidie relaxes aliquid Ci., mores aetas lasciva relaxat Cl. naredi (dela) ohlapne (razbrzdane, razuzdane), razbrzda, razuzda; med. in refl.: Isocrates se … relaxarat a necessitate numerorum Ci., cum (sc. insani) relaxentur Ci. ko jim bes(nost) popusti = ko se zopet spametujejo, (sc. animi) se plane corporis vinculis relaxaverint Ci.; abs.: dolor relaxat Ci. odleže, se poleže, se umiri, pojenja.
b) narediti (povzročiti), da napor (bol(ečina)) poneha, odleže, popusti = razveseliti (razveseljevati), (raz)vedriti, (po)zabavati, olajšati (olajševati), sprostiti (sproščati): animos doctrinā relaxare Ci., animus somno relaxatus Ci., (sc. risus) tristitiam mitigat et relaxat Ci. ublaži in olajša, anxiferas curas requiete relaxas Ci. poet., relaxare tristem vultum Sen. ph., vultum in hilaritatem Petr., ne nocturna quidem quiete diurnum laborem relaxante Cu. ne prinese (od)počitka (oddiha) od … ; refl. in med. odpočiti (se), oddahniti si, privoščiti si počitek: relaxare se istā occupatione Ci., relaxari animo (animis) Ci.

reprendre* [rəprɑ̃drə] verbe transitif zopet vzeti, povzeti; nadaljevati, odvrniti, odgovoriti; nazaj vzeti (besedo, obljubo); vzeti zopet v posest, v last; zopet dobiti, zopet prijeti; zopet začeti; grajati; zopet zavzeti, osvojiti nazaj; zopet privzeti (navado); kupiti nazaj; prevzeti, vzeti v plačilo; zopet igrati (gledališko igro); zožiti (obleko); zakrpati (nogavico); verbe intransitif zopet narasti, zrasti, zopet pognati korenine; zopet se (za)celiti; priti spet k moči, opomoči si; zopet se začeti, priti zopet v rabo; figuré dvigniti se; zopet zamrzniti; nadaljevati (v pogovoru)

se reprendre (figuré) zopet se oprijeti, se obesiti (à na); priti nazaj (à na); popraviti se, opomoči si, priti spet k sebi, zopet se obvladati, se premagati, zopet se zavedeti
se reprendre à quelque chose spet se navaditi na kaj
en reprendre (lovski pes) zopet najti sled
trouver à reprendre (à tout) na vsem najti napake, vse grajati, kritizirati, zabavljati na vse
les chairs reprennent rana se celi
reprendre un chemin zopet iti po (neki) poti
reprendre en compte vzeti v plačilo
reprendre connaissance priti spet k zavesti
reprendre courage spet se opogumiti
reprendre san cours priti zopet v svoj tek
les cours de faculté vont reprendre dans quelques semaines predavanja na fakulteti se bodo zopet začela čez nekaj tednov
reprendre le dessus zopet dobiti premoč
reprendre ses études nadaljevati svoje študije
reprendre un enfant (po)karati otroka
la fièvre m'a repris zopet sem dobil vročino
reprendre femme zopet se oženiti
reprendre ses forces zopet (za)dobiti svoje moči, priti k moči
le froid a repris mraz je zopet pritisnil
on m'a repris ma vieille voiture odkupili so mi moj stari avto
reprendre haleine zopet priti k sapi, oddahniti si
reprendre le large zopet odpluti na široko morje
reprendre un oiseau zopet ujeti ptiča
la pluie a repris spet je začelo deževati
reprendre son poste vrniti se na svoje mesto
il a bien repris depuis son opération dobro si je opomogel po svoji operaciji
reprendre un rhume spet se prehladiti
la rivière a repris reka je spet zamrznila
on ne m'y reprendra plus to se mi ne bo več zgodilo, na ta led ne bom več šel
que je ne vous y reprenne plus! da se to več ne primeri (z vami)!
reprendre le travail znova začeti delo
je viendrai vous reprendre pridem zopet po vas
reprendre une ville osvojiti nazaj mesto
reprendre un tableau retuširati sliko
reprendre quelqu'un vertement ostro pograjati koga

resist¹ [rizíst] neprehodni glagol & prehodni glagol
upirati se, upreti se, ustavljati se, ne poslušati, braniti se; nasprotovati, oponirati; preprečiti, zadržati, zaustaviti; ne popuščati

to resist an attack upreti se napadu, braniti se pred napadom
to resist frost upirati se mrazu, prenašati mraz
to resist infection biti odporen proti infekciji
to resist an order ne ubogati ukaza
to resist temptation upirati se skušnjavi
if you can resist a cigarette če se lahko uprete skušnjavi (kajenja) cigarete (se lahko odrečete cigareti)
I cannot resist saying ne morem si kaj, da ne bi rekel

resistere v. intr. (pres. resisto)

1. upreti, upirati se; zoperstaviti, zoperstavljati se (tudi ekst.):
resistere al nemico upirati se sovražniku

2. vzdržati; prenesti, prenašati:
pianta che resiste al freddo rastlina, ki prenese mraz

rézati (réžem) imperf.

1. tagliare; (na kose) trinciare; (na rezine) affettare:
rezati kruh tagliare il pane
rezati meso tagliare, trinciare la carne
rezati z nožem, s škarjami tagliare col coltello, con le forbici
ročno, strojno rezati tagliare a mano, meccanicamente
pren. ladja reže valove la nave taglia le onde

2. vet. (skapljati) castrare

3. (boleče se ujedati, zajedati) tagliare:
verige so ga rezale v zapestje le catene gli tagliavano i polsi
mraz, ki reže do kosti un freddo pungente, tagliente

4. pren. (prekinjati določeno stanje) tagliare, rompere:
kriki režejo tišino urla rompono il silenzio

5. pren. (biti speljan čez) tagliare:
proga reže pobočje la linea ferroviaria taglia la costa

6. pog.
rezati jo (hitro iti) affrettarsi

7. (peti, igrati) cantare, suonare:
glasba je rezala vesele koračnice la banda suonava allegre marce
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. vino reže il vino è acidulo
pog. med. rezati koga operare qcn.
pog. rezati ovinek (z avtom) tagliare la curva
igre rezati z adutom tagliare con l'atout, con la briscola
pren. rezati koga ven togliere qcn. dai pasticci
rezati vino tagliare il vino
metal. rezati s plamenom tagliare con la fiamma ossidrica
rezati meglo fendere la nebbia
med. rezati s skalpelom scalpellare
šport. rezati žogo colpire la palla d'effetto

rézati cortar ; (meso) tajar ; (pečenko) trinchar ; med sajar, cortar ; (skopiti) castrar ; (karte) cortar

rezati v les (kamen) grabar en madera (en piedra)
rezati ovinek (o avtu) cortar una curva
rezati vino cortar (ali mezclar) el vino
rezati obraz (o vetru) cortar la cara
rezati zrak (o letalu) cortar el aire
rezati v baker grabar en cobre
mraz je, da kar reže (obraz) hace un frío que corta (la cara)
to mi reže srce esto me parte el corazón (ali el alma)

rezistent|en [é] (-na, -no) resistent, -resistent (na mraz kälteresistent)

rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
il fait rien froid strašno mraz je
rien d'autre nič drugega
rien du tout čisto nič, popolnoma nič
comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
de rien nepomemben, brez pomena
rien de rien prav nič, absolutno nič
en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
en moins de rien, en un rien de temps v hipu
rien de moins nič manj (kot)
rien de moins que docéla
si peu que rien toliko kot nič
rien de plus nič več
pour rien (skoraj) zastonj
pour rien au monde za nič na svetu ne
rien que nič kot, samó, le
rien que pour 5 minutes le za pet minut
rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
rien qu'en entrant že pri vstopu
rien que d'y penser če samó pomislim na to
bon à rien zanič, za nobeno rabo
sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
homme masculin de rien pridanič: pritepenec
un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
n'en faire rien nič takega ne narediti
faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
compter pour rien nič ne ceniti
cela ne fait rien nič ne dé
il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
il est parti de rien začel je z nič
il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
rien n'est joué partija (še) ni končana
sortir de rien biti nizkega porekla
ça ne vaut rien to ni nič vredno
qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima

rincrudire, rincrudirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ rincrudisco) pren. poslabšati, poostriti se:
il freddo si è incrudito mraz je še hujši, ostrejši

saeta ženski spol puščica, strelica; kazalec ure; magnetna igla

echar saetas zbadati
saetas de hielo (fig) mraz, ki reže

saevus 3, adv. -ē (saeviter: AFR. AP. NON., ENN. AP. NON., PL.) pravzaprav „boleč“, „žaleč“ (prim. gr. Ἅιδης, let. sievs osoren, rezek, lit. šaižùs hrapav, oster, got. sair = stvnem. sēr bolečina, stvnem. sēro boleč, sēr silno, stvnem. sehr, versehren) besen, besneč, divji, krut, strašen, grozovit, ljut; o živalih: PLIN. idr., lea O., leo, leones LUCR., saevum turba leonem premit V., leaena saevior V., saevus aper V., lupi TIB., ferae O., TIB., beluae H., canes PR., saeviores canes AP., saevissima animalia SEN. PH. deroče; metaf.
a) o ljudeh, božanstvih besen, besneč, divji, divjaški, pobesnel, silovit, buren, ljut, krut, silen, divji, nemil, neusmiljen, nepomirljiv, nespravljiv, grozen, grozovit, strašen, oblasten, oster, strog: uxor TER. huda, non saeva terris gens relegata ultimis CI., noverecae L., cum saevissimo tyranno L., saevus custos, magister, vir H., Hector V. (v vojni) neprizanesljiv, neprizanašajoč, saevus (= gr. δεινός) in armis Aeneas V. strašni, Getae O ali Lapithae H. divji, puella TIB. oblastna (do ljubimcev), Iuppiter O., rex (= Iuppiter), Amor, dea V., Iuno V. nespravljiva, coniux Iovis O., mater Cupidinum, Proserpina, Tisiphone H., numina Iovis V. strašni sklep; z in: nimium in pelice saevae (deae) O.; z dat.: videt ... saevum ambobus Achillem V. jeznega na oba, saevus accusandis reis Suillius T.; pesn. z inf.: quaelibet in quemvis opprobria fingere saevus H. brez usmiljenja vsakogar po vrsti kakor koli že (si bodi) sramoteč (obrekujoč).
b) o stvareh in abstr. divji, hud, silen, grozen, strašen, zlonosen: tempestas CI., tempestates LUC. AP. NON., L., ventis CI. EP., L., mare NAEV. AP. FEST., S., V., O. ali aequora V. ali pelagus O. ali pontus O. viharno, fluctus PL., undae LUCR., gelu et undae V. hud mraz valovja, hudo mrzlo valovje, hiems VAL. FL., VEG., faces O., ignes O., H., PR., tridens (sc. Neptuni), scopulus V., catenae H., falx (sc. Priapi) TIB., stola ENN. FR., arma, venenum, funera, verbera V., Liburnae (sc. naves) H. (ker so Kleopatri grozile s sramoto, da jo bodo Rimljani vodili v zmagoslavnem sprevodu), Pelopis domus H. (zaradi tragičnih grozot v tej rodbini), facies T., saevo ac duro in bello LUC. AP. NON., amore saevo ENN. AP. CORN., horror, dolores, ira, nuntius V., caedes, rabies ventorum O., saevus Arcturi ... impetus H., militia, paupertas H., Fortuna saevo laeta negotio H., saevus iocus ali saeva verba H. zajedljiva (zajedljive), zbadljiva (zbadljive), pikra (pikre), fletus PR., somnia TIB., Iacchi saevus odor STAT. v besnost spravljajoči vonj; n. pl. subst.: inter multa et saeva AMM.

Opomba: Acc. n. sg. saevum adv. (= saeve): cui saevum adridens SIL., saevum rubuere ligones STAT., saevum fremere CL.