Franja

Petisius 3 petízijski: Petisia māla Plin. petizijska jabolka (vrsta majhnih jabolk, morda rajska jabolka, paradiževci, granatna jabolka, maslenike).

petošolec samostalnik
1. (učenec) ▸ ötödikes
2. nekdaj (dijak) ▸ ötödikes
Oton Župančič se je s Krekom seznanil kot petošolec ljubljanske gimnazije morda že jeseni 1892. ▸ Oton Župančič a ljubljanai gimnázium ötödikes diákjaként talán már 1892 őszén ismeretséget kötött Krekkel.

pexitās -ātis, f (pexus) morda neoguljenost, mehkoba, kakovost, kvaliteta: telae Plin.

phalēris¹ (phalāris) -idis, f (at. φαληρίς, dor. φαλαρίς)

1. zool. (phalēris) liska (Fulica Linn.): Varr., Col., Plin.

2. (phalāris) bot. falárida, neka rastl., morda kanarska čužka, pisana trava (Phalaris canariensis Linn.): Plin.

pheuxaspidion -iī, n bot. fevksaspídij, neko zelo dišeče zelišče, morda = polion: Ap. h.

phȳcis -idis, f (gr. φυκίς) fíkida, neka riba, ki rada živi med halugami, morda piškur: Plin.

Phyllos (Phyllus) -ī, f (Φύλλος) Fílos (Fílus), mesto v tesal(ij)ski pokrajini Tesaliotida: pecorosa Stat. Od tod adj. Phyllēius in Phyllēus 3 (Φυλλήιος, Φυλεῖος) fíloški, pesn. = tesál(ij)ski: iuvenis (= Caeneus) O., mater O. (morda Laodamija).

pīnus -ūs in -ī, f (osnovna obl. morda *pīt(s)nos oz. *pīt(s)nus; prim. skr. pītu-dāru smoleno drevo, gr. πίτυς smreka, smolovec, lat. pītuīta, o-pīmus. Drugi, manj verjetni razlagi izpeljujeta besedo iz *picsnos < pix smola oz. iz *pīnos = skr. pīnáḥ debel, tolst)

1. bot. smreka, bor (Pinus silvestris Linn.): Enn., Sis., Varr., Plin., Hyg., Pall. idr., pinum aliam πίτυν (smreka), aliam πεύκην (bor) dicunt Graeci Isid.; to drevo je bilo posvečeno Panu: V., Kibeli: O., Ph., Macr., Diani: H., Pr.; kolekt. smrečje, smrekovje, smrekov gozd, bor, borovje, borov gozd: Gallinaria Iuv.

2. bot. pinija, (starejše) pážulek (Pinus pinea Linn.): Plin., pulcherrima pinus in hortis V.

3. meton. vse, kar je narejeno iz smrekovine ali borovine
a) ladja: Sen. tr., Petr., Stat., p. acta Boreā O., religatā in litore pinu O., pondere tarda pinus V., nec nautica pinus mutabit merces V., infestā pinu V., non huc Argoo contendit remige pinus H.
b) smrekov (borov) stavbni les: tempestivam silvis evertere pinum V., inopiae quoque abietis aut sappinorum vitabuntur utendo cupresso, populo, ulmo, pinu Vitr.
c) smrekova (borova) trska ali plamenica, bakla: flammiferas pinus O., inter medias flagrantem fervida pinum sustinet V.
d) kopje, sulica: turbidus Oenides unā duo corpora pinu, cornipedemque equitemque, ferit Stat.
e) veslo: plures quae mergunt aequore pinus multiplices cinxere rates Lucan.
f) jambor: dum iuga curvantur mali dumque ardua pinus erigitur Lucan.
g) venec iz smrekovih (borovih) vejic, kakršnega sta nosila Pan in Favn: pinu praecincti cornua Panes O., caput pinu praecinctus acuta O., cingit acuta comas et opacat tempora pinus Sil.

Opomba: Po bajki je Pitys (= pinus) Panova ljubica; od tod: pinus (smreka) amata Arcadio deo Pr. Kot m: pini frugiferi Pall.

Pitholeōn -ontis, m Pitoleónt, zmerljivi pesnik z Rodosa, Horacijev sodobnik: H.; morda istoveten s Pitolajem (Pitholāus), ki je po Suet. Cezarja napadal z obscenimi epigrami.

pius 3, adv. -ē (morda iz *pu̯-īi̯os, *pu̯-īi̯ā-; prim. osk. piíhiúí (= lat. piō ali lūstrificō), umbr. pihaz (= lat. piātus), lat. pūrus) dolžnosti primerno ravnajoč, v skladu z dolžnostjo delujoč

1. v odnosu do boga = pobožen, bogaboječ, kreposten, pošten, vesten (naspr. impius, sceleratus): uxor Pl., ingenium Pamphili Ter., Aeneas, vates V., vates Cat., homo Ci., pio ab ore vatis V.; poseb. piorum sedes Ci. ali arva O. ali concilia V. bivališča blaženih rajnikov (pokojnikov) v Eliziju; occ. (o stvareh) bogu posvečen, svet, čist: luci H., far V., H., manus, os V.

2. v odnosu do drugih = zvest dolžnosti, mil, blag, dober, ljubeč, ljubezniv, poln ljubezni, nežen, očetovski, otroški: numina V., impietate (do sina) pia (do očeta) est O., in parentes Ci., adversus sororem L.; metaf.: metus O. nežna skrb (žene za moža), munificentia Vell. prijateljska (do sorodnikov).

3. (o dejanjih in stanjih) bogovom všeč(en), vesten, pravičen, opravičljiv, upravičen, zakonit, skladen z zakoni, dolžnosti primeren: pius dolor et iusta iracundia Ci., dolor, militia O., duellum L., pax Ci., maxime pius quaestus Ca. najpoštenejši dobiček, iustum piumque est (z inf.) O. pravično in dolžnosti primerno je, prav in pravično je; subst.: iustum piumque O. pravica in pravičnost, contra iusque piumque O. proti človeški in božji pravici.

4. (pesn.) ljubljen, ljub, drag: pia sarcina nati O. (o Anhizu), testa H.

Opomba: Superl. piissimus je Ci. grajal kot nelatinsko obl., čeprav ga je sam dvakrat uporabil: nec Lepidi societatem violare, piissimi hominis in tu porro ne pios quidem, sed piissimos quaeris Ci. (Phillip. 13, 43). V poklas. obdobju ga najdemo pogosto: Cu., T., Sen. rh., Sen. ph., Q., Ap., Fl., Aus., Ps.-Ap., Hyg., Amm.

planta² -ae, f (morda sor. s planta1; domnevno iz *plantāre „zemljo (po)ravnati“ (preden se sadi ali seje) ali „s stopali pohoditi zemljo okoli sadik“; prim. stvnem. pflanza, nem. Pflanze, ang. plant) sadika, sadež, sajeníca, cepíč, cepíka, potikáča, potáknjenec, presajênec, presajênka, mladika, poganjek, pri trti rozga: Ci., Varr., Plin., Sen. ph., Q., Iuv., Icti. idr., herbae Sabinae plantas tres Ca., malleoli plantae sarmenta viviradices propagines Ci., feraces plantae immituntur V., hic plantas tenero abscindens de corpore matrum deposuit sulcis V., neve … summa defringe ex arbore plantas V., plantam deponere in hortis O., plantae sinapis Col., apium possis plantis serere nec minus semine Col., melius … truncis quam plantis olivetum constituitur Col., ubi prorepserint plantae Col., aut … semine proveniunt aut plantis radicis Plin., plantas e seminario transferre Plin., non convalescit planta, quae saepe transfertur Sen. ph.

platea² -ae, f (tuj.; iz neke neizpričane besede, sor. z gr. πλατύς plosk, širok, morda iz *πλαταλέα [iz *πλάταλος]; ta ptica naj bi se platea oz. platalea imenovala po širokem kljunu ali po plavalni kožici na nogah; prim. platalea) = platalea domnevno pelikan: Plin.

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

plumbum -ī, n (morda enako kakor gr. μόλιβος, μόλυβδος, μόλιβδος, rodoško περιβολιβδῶσαι, epidavrsko βόλιμος izpos. neznanega sredozemsko-iberskega izvora)

1. svinec: Cat., Lucr., V., O., L. idr., dolia plumbo vincire Ca., liquidum H., nigrum Plin. svinec, album C., Plin. ali candidum Plin. kositer, cin, glandes liventis plumbi V., decem librae plumbi Lamp.

2. meton. svinčene stvari, izdelki iz svinca
a) svinčenka, svinčeni izstrelek, „želod“: plumbum funda iacit O.
b) svinčeni gumbi, svinčene kroglice, svinčeni všitki na borilni rokavici (borilnem jermenu, cestu, caestus): terga boum plumbo insuto rigebant V.
c) bič s svinčeno kroglico (svinčenko): Prud.
d) svinčena cev: aqua rumpit plumbum H.
e) svinčnik: membrana plumbo directa (začrtana) Cat.

3. metaf. plúmb, svinec neka očesna okvara: hac commanducata si oculus subinde lingatur, plumbum, quod est genus vitii, ex oculo tollitur Plin.

poder* moči; smeti

poder a alg. koga zmoči, premagati, obvladati
poder (para) con alg. koga zmoči, koga pripraviti do tega, da ...
no puedo con él nisem mu kos; ne morem shajati z njim; ne vem, kaj bi z njim
a más no poder s krajnimi napori, na vse grlo, v največji meri; neizrecno; ogromno
hasta más no poder čez vse mere
inofensivo a más no poder do skrajnosti neškodljiv
no poder más ne moči drugače, ne moči naprej, ne moči več prenašati; ne si moči kaj, da ne bi ...
no puedo menos (de) ne morem si kaj, da ne bi ...
¡no puede ser! izključeno!
no poder tragar a uno, no poder ver a uno (ni) pintado ne moči koga trpeti
por lo que pudiere ocurrir za vsak primer
puede no saberlo morda tega ne ve
puede que venga hoy morebiti, da pride danes
puede que sí mogoče da; verjetno
no poderse tener ne moči držati se na nogah (od slabosti)
no poderse valer con uno ničesar ne doseči pri kom
¿se puede? dovoljeno? smem vstopiti?

pojasniti glagol
1. (razložiti) ▸ megmagyaráz, kifejt, elmagyarázNepridiprav bo moral svoje dejanje pojasniti na sodišču. ▸ A gazfickónak majd a bíróságon kell magyarázatot adnia tettére. Pojasni, v čem je razlika med individualnim in kolektivnim zgodovinskim spominom. ▸ Magyarázd el, mi a különbség az egyéni és a kollektív történelmi emlékezet között!
Grki še vedno niso pojasnili, kam nameravajo namestiti obiskovalce olimpijskih iger 2004. ▸ A görögök még mindig nem tisztázták, hogy hol tervezik elhelyezni a 2004-es olimpiai játékok látogatóit.

2. (razrešiti; razjasniti) ▸ tisztáz, fényt derít, magyarázatot adPoteka ogled kraja dogodka, ki bo pojasnil okoliščine nesreče. ▸ A baleset körülményeinek tisztázására helyszíni szemlét tartanak.Preiskava, ki bo morda pojasnila vzrok tragedije, je v teku. ▸ Jelenleg is folyik a nyomozás, amely fényt deríthet a tragédia okára.Policija je našla 26 pogrešanih oseb in pojasnila šest umorov. ▸ A rendőrség 26 eltűnt személyt talált meg és hat gyilkosságot derített fel.

3. (svetovati) ▸ magyaráz, tanácsol
Hkrati mi je pojasnil, naj ne skrbim, saj bodo zadnjo knjigo kljub vsemu izdali, kot je bilo dogovorjeno. ▸ Egyúttal elmagyarázta, hogy ne aggódjak, az utolsó könyvet mindezek ellenére kiadják a megbeszéltek szerint.
Pojasnil ji je, naj neha kritizirati in se briga za svoje stvari - petje. ▸ Azt tanácsolta a nőnek, hogy hagyja abba a kritizálást és foglalkozzon a saját dolgával – az énekléssel.
V minutki se je vrnila k mizi in mi prijazno pojasnila, naj nekoliko potrpim, ker šef ravnokar večerja. ▸ Egy perc múlva visszajött az asztalhoz és kedvesen elmagyarázta, hogy legyek türelemmel, mert a főnök éppen vacsorázik.

polītor -ōris, m (polīre) obdelovalec, gojitelj, kultivator, morda tudi plevec: operarium mercenarium politorem diutius eundem ne habeat † die † Ca., si communiter pisunt, qua ex parte politori pars est, eam partem in pistrinum politor Ca., cum … agrum politori damus in commune quaerendis fructibus Ulp. (Dig.).

pollex -icis, m (morda iz indoev. *pōlo-, *polo- debel, sor. s sl. palec = hr., srbsko pȁlac = češ. palec prst)

1. kot telesni ud
a) palec na roki: Aeginetis pollices praecidere Ci., pollice versare fusum, pollice praetemptare chordas, pollice versare stamina, pollice deducere filum O., p. infestus Q. naravnost iztegnjen (kot da bi človek hotel z njim koga zabosti), pollicem vertere Iuv. palec obrniti proti prsim, palec obrniti navzgor (s tem znamenjem je rimsko ljudstvo zahtevalo usmrtitev premaganega gladiatorja), pollicem premere Plin. „tiščati (držati) palec (palce)“ (da bi imel igralec srečo pri igri), od tod: utroque tuum laudabit pollice ludum H. oba palca ti bo tiščal, da bo tvoja poezija (ludus) deležna pohvale, pollicem comprimere Fulg.
b) palec kot mera = 1/12 čevlja = 25 mm: digitum pollicem laxamenti facere Ca., caules si fuerint pollice crassiores Col., pollicis crassitudine C. širok en palec, širine palca.
c) palec na nogi: Plin., Vulg. idr., pedum extremos pollices tangere Petr.

2. metaf.
a) kratka vejica, čep na trti (del mladike, ki ostane po obrezovanju, navadno z dvema očesoma): Col., Plin.
b) grča, zadebelina na drevesnem deblu: Plin.

pontīlis -e (pons) k mostu sodeč, mosten: stratus Veg. (morda) leseni pod.

populus¹ -ī, m (etim. besede ni zanesljivo potrjena, možen je etr. izvor; morda iz indoev. *pl̥-plo-, *pol-plo- ali pa iz *plo-plos „prebivalstvo“ [kor. *pel- (na)polniti] kot manipulus, plēnus, pleō, plēbēs)

I.

1. ljudstvo = množica, truma, roj, gruča, skupina, tolpa, krdelo, mnogota: fratrum O., Iust., natorum O., amicorum Sen. ph., duo populi (sc. apum) Col., imaginum Plin., spicarum Pall., scelerum Sid.; poseb. množica ljudi, ljudstvo: et populus urbanus et exercitus N., Romae concursus populi in forum est factus L.; pesn. pl. = ljudje: Ap., Gell., Aug. idr., ore favent populi O., convocat hic populos iussaque verba refert O., curru iungit Halaesus equos Turnoque ferocis mille rapit populos V., in populos mittere Val. Fl., Sil. vsem razglasiti (razglašati).

2. occ. (v političnem oziru kot državna celota) suvereno, samostojno ljudstvo kake svobodne države, občina, država: est igitur … res publica res populi, populus autem non omnis hominum coetus quoquo modo congregatus, sed coetus multitudinis iuris consensu et utilitatis communione sociatus Ci., populus Centuripinorum, Syracusanus Ci., defecere ad Poenas hi populi: Atellani, Calatini, Bruttii L.; pogosto liberi populi (naspr. reges) Ci. svobodne države.

3. occ. (pre)prosto ljudstvo, raja: malus poeta de populo Ci., populi potentiae (gr. δημοκρατία) non amicus et optimatium fautor H., civitas popularis (demokratija, demokracija), in quā in populo sunt omnia Ci. —

II. v Rimu

1. v najstarejšem času plemstvo (patriciji, optimati, naspr. plebs): ut ea res populo plebique Romanae bene eveniret Ci., a plebe consensu populi consulibus mandatur, ut … L.

2. pozneje včasih = plebs, plebejci: coniunctus huic ordini (plemenitaška stranka, stranka optimatov) populus Ci., tribuni plebis ad populum tulerunt L., sumat (sc. homo ex illo globo nobilitatis) aliquem ex populo monitorem officii sui S.; kot tretji stan: vescitur omnis eques tecum populusque patresque Mart., dat populus, dat gratus eques, dat tura senatus Mart.

3. večinoma = celota, skupnost vseh stanov na čelu s senatom, (celotno) ljudstvo (plemstvo in plebejci), narod; poseb. pogosto: senatus populusque Romanus (skrajšano S.P.Q.R.) Ci. idr.; v povezavi tudi samo: senatus populusque L., senatus decrevit populusque iussit Ci., et patres in populi potestate fore L., (redko nasprotno: populus et senatus Romanus S., populus Romanus senatusque L., populus et senatus Arn.). —

III. meton.

1. okrožje, okrog, okraj, ozemlje, območje, področje: perventum ad populum frequentem cultoribus L.

2. ulica, cesta: e quibus haec populum spectat at illa Larem (hišo) O.

3. državna (občinska, javna) blagajna, erár(ij): Iuv., G., Ulp. fr., sestertium quadringenties aerario inlatum est ad retinendum populi fidem T. zaupanje, kredit. —

IV. metaf. ljudstvo = skupnost krščanskih neposvečencev (laikov), láištvo, láiki, laikát (naspr. clerici): pozni Icti.

Opomba: Sinkop. obl. poplus: Pl.; pl. poploe: Carmen Saliare ap. Fest.