Franja

zìnet m (t. zijnet, ar.)
1. nakit, okras
2. moč, sila
3. razkošje

zôr zóra m (t. zor, perz.)
1. moč: nije moguće da toliki zor klone
2. nasilje, sila: te na ata poletje, samovoljno, bez nikakva -a
3. hitrost, naglica: od silnoga -a strpali se u jedno klupko i pješaci i konjanici
4. stiska, težava: ne brini, harambašo, ako vam do zorova dode, hajte k Cern
5. zor junak lep junak; zor djevojka brhko dekle; nazor neskl. prid. silen: sedam brata, svi nazor, kao lavi

власть f oblast; oblastvo; vlada; moč, sila;
стоять у власти vladati;
не в моей власти ni v moji moči;
твоя в. tvoja volja, kakor hočeš;
отдаться во в. vdati se;
в. над самим собой obvladanje samega sebe

живость f živost; živahnost; globina; moč;
с живостью hitro, živo;
ж. ума bistrost

засилье n (pre)moč, vsemogočnost, pritisk

крепость f

1. moč, sila; trdnost;

2. trdnjava;

3.
купчая к. kupoprodajno pismo;

4. (zast.) tlačanstvo

мі́цність -ності ж., móč -í ž., jákost -i ž., čvŕstost -i ž.

міць мо́ці ж., móč -í ž.

могота f moč;
это мне не в моготу to presega moje moči

могущество n moč, sila

моченька f (lj.) moč;
нет моей -ки ne morem več;
во всю -ку z vso močjo

мочь¹ f moč, sila;
во всю м. z vso močjo;
мне мочи нет to presega moje moči

мощность f moč, sila; (teh.) storilnost; kapaciteta

мощь f moč, sila

поту́жність -ності ж., móč -í ž., zmogljívost -i ž., jákost -i ž.

сила f sila, moč; veljavnost (zakona); (gov.) bistvo; (gov.) množina;
с. притяжения privlačnost;
с. тяготения težnost;
с. сцепления kohezija;
подъёмная с. vzgon;
рабочая с. delovna moč;
с. привычки moč navade;
в силу привычки iz navade;
на силу komaj;
изо всех сил па vse kriplje;
в силу закона na podlagi, zaradi zakona;
это мне по силам to zmorem;
не в силах nezmožen;
это мне не под силу to presega moje moči;
собраться с силами zbrati svoje moči;
сил нет nenavadno, izredno;
закон теряет силу zakon izgublja veljavnost;
договор остаёться в силе dogovor ostane v veljavi;
силой po sili, proti volji;
здесь нечистая с. tukaj straši;
выбиться из сил kloniti, porabiti svoje moči

си́ла -и ж., síla -e ž., móč -í ž., veljávnost -i ž.

• руші́йна си́ла gonílo

энергия f energija, moč

abattre* [abatr] verbe transitif podreti, po-, zrušiti, na tla zbiti, pobiti, ubiti; sestreliti (letalo); utruditi, izčrpati, odvzeti moč, energijo, veselje, upanje, pogum; demoralizirati

s'abattre po-, zrušiti se, zgruditi se, pasti na, planiti na; poleči se
abattre un arbre, un mur podreti drevo, zid
abattre de la besogne opraviti mnogo dela, vneto se lotiti dela ali posla, mnogo in uspešno delati
abattre des kilomètres požirati kilometre
abattre à l'explosif razstreliti
abattre les tentes podreti šotore
abattre un cheval blessé pobiti ranjenega konja
abattre les feux priviti luči (avtomobila)
abattre son jeu položiti karte pred koncem igre
abattre quelqu'un ubiti koga s strelnim orožjem, ustreliti ga
deux chasseurs ont été abattus dve lovski letali sta bili sestreljeni
cette fièvre l'a abattu ta vročica ga je čisto izčrpala
les sauterelles se sont abattues sur les récoltes kobilice so planile na poljske pridelke
se laisser abattre izgubiti pogum

accasciare

A) v. tr. (pres. accascio)

1. oslabiti, utruditi, utrujati

2. odvzeti moč, energijo, veselje, pogum, potreti

B) ➞ accasciarsi v. rifl. (pres. mi accascio)

1. zgruditi se

2. pren. zgubiti pogum