-
polyanthemum -ī, f (gr. πολυάνϑεμον) bot. poliántemon, vrsta zlatice, menda mnogocvetna zlatica (Ranunculus polyanthemos Linn.): Plin.
-
potērion -iī, n (tuj. ποτήριον)
1. čaša, kupa, korec: at nos nostro Samiolo poterio † tamen bibimus nos, tamen efficimus pro opibus nostra moenia Pl.
2. bot. neka rastl., menda grahovec, tragantovec, kozlinec (Astragalus tragacantha Linn.): Plin.
-
praedium -iī, n (menda sor. s praes porok)
1. zastavnína, zastavljenína, jamstvo, poroštvo, zastava, zastavek, zalog: Pl., Ca., Varr., T., praedibus et praediis populo cautum est Ci., dandam ex aerario pecuniam mutuam praedibusque ac praediis cavendum populo L.
2. meton. zemljišče, podeželsko (selsko) posestvo, podeželski (selski) dvorec, pristava: Ter., H. idr., praedium emere Ca., compluribus locis praedia hortosque habere H., praedium rusticum Ci., N., Col., urbanum Ci. obmestno, pa tudi = podeželsko (selsko), po meščansko opremljeno poslopje: Icti., suburbanum Col., ius praediorum Ci., praedia dotalia Ci., praedium vendere Ci., aliquem de praedio detrudere Ci.
-
prae-fica -ae, f (menda iz prae in facere „ki dela kaj pred kom“) najeta žalovalka, najeta objokovalka, narical(j)ka pri pogrebu: sine virtute argutum civem mihi habeam pro praefica Pl., superaboque omnis argutando praeficas Pl. fr. ap. Varr., [praefica] dicta, ut Aurelius scribit mulier ab luco quae conduceretur, quae ante domum mortui laudis eius caneret Varr., Claudius scribit: „quae praeficeretur ancillis, quemadmodum lamentarentur, praefica est dicta“ Varr., mercede quae conductae flent alieno in funere praeficae, multo et capillos scindunt et clamant magis Luc. ap. Non., haec quidem hercle, opinor, praefica est: quasi mortuum collaudat Naev. ap. Varr., glosaria namque colligitis et lexidia, res taetras et inanes et frivolas tamquam mulierum voces praeficarum Gell.
-
prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*ghend-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)
1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.
2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.
3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.
4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.
Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.
-
prīn-ceps1 -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)
I. adj.
1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.
2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —
II. subst. m
1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.
2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.
3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).
Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.
-
privíd (-a) m
1. allucinazione:
prividi vročičnega bolnika allucinazioni di un malato febbricitante
2. ekst. fantasma, spettro; miraggio, visione; illusione; abbaglio:
privid lahkega zaslužka il miraggio di facili guadagni
ne delati si nobenih prividov non farsi illusioni, non illudersi
jaz ne vidim nič, menda imaš privide io non vedo niente, avrai le traveggole
-
Promēthe͡us (tudi Promēthĕŭs) -ei in -eos, acc. -ea in -eum, voc. -e͡u, m (Προμηϑεύς) Prometêj, Japetov sin, Epimetejev brat, Devkalionov oče. Mitološko izročilo o njem pravi, da je delal ljudi iz gline; in ko je Zevs ljudi prikrajšal za ogenj, je v nebesih ali s Hefajstovega ognjišča ukradel iskro ognja in jo prinesel ljudem v steblu janeža, hkrati pa jih je učil raznih veščin in spretnosti, s katerimi so si izboljšali svoj primitivni način življenja. Menda naj bi vedel tudi za skrivnost o poroki Tetide; te pa ni hotel izdati Zevsu, ki se je hotel z njo poročiti. Kot kazen za vse to ga je dal Zevs prikleniti na skalo na Kavkazu, kjer mu je orel vsak dan izkljuval jetra, ta pa so mu vsako noč ponovno zrasla. Mitološko izročilo pravi, da je Prometeja rešil Herkul (Herakles), ki je tudi ustrelil orla: Ci., V., H. idr. — Od tod adj. Promēthēus 3 (Προμήϑειος) Prometêjev: iuga (= Kavkaz) Pr., creta Col. poet., scopuli Sen. tr., rupes Mart. Patron. Promēthiadēs ali (po drugih) Promēthīdēs -ae, m Prometiád, Prometíd = Prometejev sin Devkalion: O.
-
Prō̆serpina -ae, f (iz gr. Πορσεφόνη, Περσεφόνη po etr. posredovanju; lat. beseda menda po ljudski etim. izhaja iz glag. prōserpere) Prozêrpina, hči Jupitra in Cerere, Plutonova soproga, kraljica podzemlja: Ci., O., V., H., Sil. idr.
-
Pūblicius 3 Publícij(ev), ime rim. rodu. Njegova najznamenitejša predstavnika sta brata L. in M. Publicius Malleolus Lucij in Mark Publicij Maleol, edila, ki sta (l. 296) naredila ali razširila in potlakala glavno pot (clivus Publicus) na Aventin ob „Trojnih vratih“ (porta Trigemina): Varr., L., O., Fest. — Od tod adj. Pūbliciānus 3 Publícijev, publícijski: lacus Ci. ep. (menda ob Publicijevi poti (clivus Publicius) na Aventin), actio Icti. lastninska tožba bonae fidei posessoris, ki jo je vpeljal pretor Publicij.
-
pūgiō -ōnis, m (pungere)
1. bodalo, stilét, nož, bodák, ost: T., Auct. b. Alx., Suet. idr., pugio dictus, quod eo punctim pugnatur Fest., Caesare interfecto cruentum extollens M. Brutus pugionem Ci., tectum pugionem expedire conatus S.; kot znamenje oblasti nad življenjem in smrtjo so ga v cesarskem obdobju nosili
a) cesarji: Suet., pugionem velut ius necis vitaeque civium reddebat (sc. Vitellius) T.
b) pretorijanski prefekt: praefectus praetorio Aur.
c) vojaški nadpoveljniki (vrhovni poveljniki) in stotniki: T., Mart., Val. Max.: od tod a pugione Lamp. bodalonosec.
2. neki Kaligulov spis, menda spisek oseb, ki jih je Kaligula proskribiral: Suet.
3. metaf.: plumbeus pugio Ci. ali plumbei pugiones Aug. svinčeno bodalo = slab(i) dokaz(i).
-
pūmex -icis, m, f (Cat.) (menda sor. s spūma pena = peneči se kamen)
1. votlič, plovec: S., Plin., Sen. ph., Cels.; uporabljali so ga za glajenje marmorja, knjig in kože: Cat., Iuv., Mart., Plin. idr., nec fragili geminae poliantur pumice frontes (sc. libri) O., Vertumnum Ianumque, liber, spectare videris, scilicet ut prostes Sosiorum pumice mundus H.; pren.: exactus pumice versus Pr. skrbno izpiljen in zglajen; pren.: pumex non aeque est aridus atque hic est senex Pl. (o skopuhu, ki mu ne gre nič izpod palca); preg.: aquam a pumice postulare Pl. = zahtevati od koga kaj nemogočega (npr. denar od človeka, ki ga nima).
2. votličasto (luknjičasto) kamenje, votličasto (luknjičasto) skalovje, hribína, lava: Plin., Plin. iun. idr., pumex vivus O., pumice multicavo structa atria O., pumices cavi V., oppositi pumices (sc. mari) H. razjedene kleči.
-
pycnocomon -ī, n (gr. πυκνόκομον) bot. piknókomon, menda hudičev ugriz, izjevka (Scabiosa succisa Linn.) ali pa deljenolistna srčnica (Leonurus marrubiastrum Linn.): Plin.
-
pȳgargus -ī, m (gr. πύγαργος) pígargos = „z belo zadnjico, belozadnjičen, belorit“
1. neka ujeda, menda belorépec (Falco albicilla Linn. oz. Haliaëtus albicilla Linn.) ali pa lunj belorítec (Circus pygargus Linn.): Plin.
2. vrsta velikih antilop (Antilope pygarga Linn.): Vulg., sunt et dammae et pygargi et strepsicerotes multaque alia haut dissimilia Plin., conversatur autem in montibus, secundi generis pygargus in oppidis et in campis, albicante cauda Plin., apud quem sumine cum magno lepus atque aper et pygargus Iuv.
-
querer* [-ie-] želeti, hoteti, zahtevati; skušati, poskusiti; stremeti za; ljubiti, rad imeti; ljubiti se
querer bien a alg. koga rad imeti, vzljubiti
querer mal a alg. nenaklonjen komu biti, sovražiti
a todo querer popolnoma, vsekakor
sin querer nenamerno, nehote
hacerse querer ljubezen (do sebe) vneti, priljubiti se
tosía hasta querer reventar strašno je kašljal
¡me quiero morir! rad bi umrl! na smrt sem utrujen
¡que si quieres! to je lahko reči!
¡qué quieres! se ne da nič napraviti! je že tako!
si se quiere eventualno, morda
quien bien quiere, tarde olvida prava ljubezen ne zarjavi
pinta como quiere čudovito slika
quiere decir to je, (to) se pravi
¿qué quiere decir esto? kaj naj to pomeni?
¿quiere decir? (je) res? resnično?
quiere llover kmalu bo deževalo
venga lo que quiera (ali quiere) naj se zgodi, kar hoče
como V. quiera čisto po Vaši volji
como quiera po volji; poprečno
como quiera que (nadie lo sabe) ker (tega nihče ne ve)
como quiera que sea naj bo, kakor koli že hoče
cuando quiera kadar koli
cuando V. quiera kadir želite; prosim!
quien quiera kdor koli
quieras que no hočeš nočeš; tako ali tako; vsekakor
sea como quiera naj bo tako ali tako; skratka
no quiera V. creer que... pa menda ne verjamete, da ...
lo que quiera fuese naj bo, kar hoče
donde quiera que fueres, haz como vieres treba se je prilagoditi prilikam
quisiera... (jaz) bi rad ...
Dios queriendo če bog da; z božjo pomočjo
¡no lo quisiera Dios! bog ne daj!
-
rabusculus 3 (rāvus) menda sivkast, temnobojen, temnobarven, zamolkel: Plin.
-
rānunculus -ī, m (demin. rāna)
1. mala žaba, žabica: Varr., quis est, qui ranunculos hoc videre suspicari possit? Ci., sed inest in ranunculis vis et natura quaedam significans aliquid Ci.; šalj. o prebivalcih mesta Ulubre (Ulubrae) blizu Pomptinskega močvirja: nam Ulubris honoris mei causa vim maximam ranunculorum se commosse constabat Ci. ep.
2. metaf. bot. = batrachion, menda zlatica, zlatičnica, samojed: ranunculum vocamus quam Graeci batrachion Plin.
-
reč|i [ê] (-em) sagen
reči da ja sagen, (obljubiti) zusagen
reči ne nein sagen, na vprašanje: (etwas) verneinen
reči brez premisleka (so) hinsprechen, hinsagen
reči dobro besedo za ein gutes Wort einlegen
hočem reči will sagen
reči kako besedo pri mitsprechen, mitzureden haben
laže reči kot storiti leichter gesagt als getan
ne pustiti si nič reči sich nichts sagen lassen
reči zbogom komu/čemu (jemandem/einer Sache) Lebewohl sagen
s tem nočem reči damit soll nicht gesagt sein
tu ni kaj reči dagegen ist nichts zu sagen
kot se reče wie man so schön sagt/wie es so schön heißt
temu se reče … das nenne ich …
da ne rečem um nicht zu sagen
kaj rečete k temu? was meinen Sie dazu?
rekel bi ich würde sagen/meinen
bi rekel! das will ich meinen!
ne boš menda rekel … sag bloß nicht …
nič nisem rekel ich will nichts gesagt haben
še hvala mi niso rekli ich habe kein Dankeschön erhalten
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen, das Kind beim (rechten/richtigen) Namen nennen
| ➞ → recimo, rečeno, rekoč, rekši
-
rēgāliolus -ī, m (demin. iz rēgālis) neki ptiček, menda kraljiček, palček, stržek: pridie autem easdem Idus avem regaliolum cum laureo ramulo Pompeianae curiae se inferentem volucres varii generis ex proximo nemore persecutae ibidem discerpserunt Suet.
-
relate [riléit] prehodni glagol
poročati (to s.o. komu)
obvestiti (to s.o. koga)
pripovedovati, povedati; spraviti (koga, kaj) v zvezo (to, with z)
vzpostaviti zvezo, odnose med, povezati
neprehodni glagol
nanašati se na, tikati se (to česa)
biti v zvezi, imeti zveze, biti soroden, v sorodstvu (to z)
to be related with (to) biti v zvezi z, biti v sorodstvu z
we cannot relate these phenomena (to each other) ne moremo teh pojavov (medsebojno) povezati
she is related to have said pravijo, da je rekla; menda je rekla