Franja

professiō -ōnis, f (profitērī)

1. javna izpoved, javna izpovedba, javno izpovedovanje, javno prizna(va)nje, javna izjava, javno izražanje: summa professio stultitiae, non ire obviam Gell., bonae voluntatis Plancus in Ci. ap., pietatis T., memores professionis Vell. obljube kratkosti.

2. occ. javna napoved, prijava (imena, imetja, obrti idr.): quae (sc. tabulae) solae ex illa professione … obtinent publicarum tabularum auctoritatem Ci., postquam professionibus detecta est magnitudo aeris alieni L., peculii Icti., flagitii T. sramotne (najstarejše) obrti (blodníštva, vlačugarstva, prostitucije), publicae functionis Cod. Th., censualis professio Amm. cenilna napoved imetja, in professionem non venire Ps.-Q. (Decl.) ne biti primoran v napoved imetja zaradi obdavčitve.

3. meton.
a) imenik, seznam, lista prijavljenih oseb, spisek (zapis(ek)) napovedanega imetja: iugerum subscriptio ac professio Ci.
b) (prijavljen) posel, obrt, stan, poklic, umetnost, stroka: Col., Vell., Aug. idr., magicae artis Cu., bene dicendi Ci., grammaticae Suet., salutaris Cels. ali medendi Amm. zdravilstvo, medicina, vices professionum Q. učiteljske stolice.

profession [prəféšən] samostalnik
(zlasti akademska in svobodna) profesija, poklic (the)
poklic, stan, vsi pripadniki nekega poklica ali stanu; izpoved (vere, prepričanja), priznanje, izjava
cerkev zaobljuba

the professions akademski poklici
the learned professions pravo, medicina, teologija
by profession po poklicu
the medical profession zdravstvo, zdravniki
sleng the profession gledališki igralci

pŕsen de poitrine, pectoral

prsna bradavica (anatomija) mamelon moški spol, bout moški spol du sein
prsni čaj tisane pectorale
prsni koš (anatomija) cage ženski spol thoracique, thorax moški spol
prsna mrena (anatomija) plèvre ženski spol
vnetje prsne mrene (medicina) pleurésie ženski spol
prsno plavanje (šport) brasse ženski spol
prsna plavut nageoire pectorale
prsna votlina (anatomija) cavité ženski spol thoracique
prsna žleza glande ženski spol mammaire

ràk zoologija crayfish, ZDA crawfish; crab; astronomija Cancer, Crab

ràk samotar zoologija hermit crab; medicina cancer
loviti ràke to catch crawfish (ali crabs)
iti ràkom žvižgat (propasti) to go to the dogs; (umreti) žargon to go west, to go for a burton
šel je ràk om žvižgat (propadel je) he went to the dogs, žargon he kicked the bucket
iti ràkovo pot to go crabwise, to go backwards
postati rdeč kot kuhan ràk to blush a deep crimson, to flush crimson

rastlínski végétal

rastlinsko maslo beurre végétal
rastlinska mast (rastlinsko olje) graisse ženski spol (huile ženski spol) végétale
rastlinska hrana, prehrana aliments végétaux, nourriture végétale, medicina régime végétarien
rastlinski strup poison végétal

ratiōnālis -e (ratiō)

I. k računom sodeč (spadajoč), računski: officium, officiales pozni Icti.; subst. ratiōnālis -is, m računar, računovodja, blagajnik, zakladnik, zakladničar: Cod. Th., Lamp. idr. —

II.

1. k pameti sodeč, pameti se tičoč, umski, umstven (naspr. irratiōnālis): philosophiae pars rationalis Sen. ph., Q. logika, ars Cels. teoretična medicina, teorija medicine, medici Cels. zdravniki teoretiki; subst.: quaedam rationalia Sen. ph. nekaj logičnega.

2. poseb. s pametjo obdarjen, pameten, razumen, racionálen: animal Sen. ph., Q., natura Sen. ph.; adv. ratiōnāliter razumno, razumsko, pametno, smotrno, preudarno, načrtno, racionálno: Tert., sicut hominem movere rationaliter non potest nisi homo Sen. ph.

2. kot ret. t.t. = ratiōcinātīvus k sklep(anj)u (izvajanju) sodeč, sklepalen, izvajalen, sklep(ov)en, sklepajoč, silogističen: genus (sc. quaestionum) Q., status Q., causa Corn.

rdečíti colorer (ali teindre) en rouge, rougir ; medicina rubéfier

rdečiti se rougir, devenir rouge, se colorer, medicina se rubéfier

rébrn costal

rebrna mrena (anatomija) plèvre ženski spol
vnetje rebrne mrene (medicina) pleurésie ženski spol
rebrno vretence vertèbre ženski spol costale

réz incision ženski spol , coupure ženski spol , taillade ženski spol , entaille ženski spol

carski rez (medicina) (opération ženski spol) césarienne ženski spol
križni rez (medicina) incision cruciforme
prečni rez coupe ženski spol (ali section ženski spol) (transversale)
zlati rez (knjige) dorure ženski spol sur tranche

rézati to cut; (pečenko, meso) to carve; (na režnje) to slice; (žagati) to saw; (o mrazu) to pinch, to nip; (skopiti) to castrate, to geld

rézati na kose to cut to pieces
ladja reže morske valove the ship cleaves (ali cuts through) the waves
ta nož ne reže this knife does not cut; medicina (operirati) to operate (koga on someone); (pečat ipd.) to sink, to engrave, arhaično to grave
rézati zavoje (tekač itd.) to cut corners

ríbji (of) fish; piscine; (ribi podoben) fishlike

ríbje ikre fish spawn, (moške) milt, (ženske) roe
ríbja kost fish bone
ríbji mehur fish bladder, air bladder, sound
ríbja koža fish skin, medicina ichthyosis, fishskin disease
ríbje olje fish oil, train oil, cod-liver oil
ríbje lovišče fishery, fishing grounds pl
ríbja moka fish meal
ríbji orel zoologija osprey, ZDA fish hawk
ríbja omaka fish sauce
ríbja plavut fin
ríbji rep fish tail
ríbji vonj, duh fishy smell
ríbji trg fish market

rumeníca (rudnina) argile ocreuse et jaune ; (fotografija) filtre moški spol (ali écran moški spol) jaune

(kemija) kromova rumenica chromate moški spol de plomb, jaune moški spol de chrome; medicina jaunisse ženski spol, ictère moški spol, cholémie ženski spol

sadrén en plâtre

sadrena figura plâtre moški spol
sadrena moka plâtre moški spol en poudre
sadren omet crépi moški spol (ali enduit moški spol) de plâtre
sadrena obveza (medicina) plâtre moški spol
sadreni odlitek (moulage moški spol en) plâtre moški spol

salūs -ūtis, f (gl. salvus)

1. zdravje: PL. idr., terra pestem teneto, salus hic maneto FORMULA AP. VARR., quod cum salute eius fiat TER. ne da bi škodovalo njegovemu zdravju, medicinā ad salutem reducere CI. (p)ozdraviti, sine spe salutis N. brez upanja na ozdravitev, medicis non ad salutem, sed ad necem uti CI., (sc. medicus) regi custos salutis datus CU., potiri firmā salute O., salutem alicui imprecari (pri kihanju) AP. zaželeti zdravja, reči „na zdravje“.

2. blaginja, blagostanje, blagovitost, blagodat, blagoslov, blagodejnost, ugodje, blagougodje, blaženost, sreča, srečne (ugodne, naklonjene) okoliščine, ugodne razmere, dober (ugoden) položaj: O. idr., rediit suā salute PL. na svojo srečo, bonā salute CA. = kar bog prepove, communis salus CI., C., salus civitatis, urbis, civium CI., spes salutis CI. na boljše čase, restitutio salutis meae CI. mojih srečnih razmer (= poklic nazaj iz pregnanstva), augurium salutis CI. EP. za blaginjo države (nekak avgurij, pri katerem so božanstvo vprašali, ali dovoli moliti za državno blaginjo), saluti esse S., C., L., N., nulla salus bello V.; kot ljubkovalna beseda: quid agis, mea salus? PL., o salute meā salus salubrior PL.; poseb. Salūs -ūtis, f ( Ὑγίεια) Sálus (Salúta) = Blaginja, boginja blaginje s svetiščem na Kvirinalu: PL., TER., CI., L., VAL. MAX., PLIN. idr., Salutis augurium CI., T., SUET. (v besedni igri glede na apel. pomen te besede; gl. zgoraj augurium salutis); occ. ohranitev obstanka, obstanek, obstoj: non de imperio, sed de salute dimicare CI.

3. rešitev, ohranitev življenja: suae saluti consulere C., fugā salutem petere C., nec in fuga salus ulla ostendebatur L., salutem ferre ali afferre alicui CI. rešiti, ote(ma)ti koga, pecuniae salutem attulit C., quibus se oppresso nulla spes salutis relinqueretur N., alia, nisi haec, salutis via nulla est GELL.; occ.
a) življenje: IUST. idr., si illi redderet salutem N. če mu pusti življenje, in summo periculo suam salutem fore S.
b) varnost, zavarovanje, zaščita: iuris, libertatis, fortunarum suarum salus in istius damnatione consistit CI.; meton.
a) rešitev (o osebah) = rešitelj: LUCAN. idr., Lentulus, salus nostra ali vitae nostrae CI., tu suprema salus V.
b) rešilo, reševalo, rešilno sredstvo, rešilna bilka, rešilni ukrep: una est salus erumpere hinc atque abire L., una salus victis, nullam sperare salutem V.

4. pozdrav, pozdravljanje, pozdravni nagovor, pozdravílo, voščilo: LUC. AP. NON., AUS. idr., salutem nuntiare CI. EP. povedati pozdrav, salutem impertire alicui multam CI. EP. ali plurimā salute impertire aliquem TER. (prav) lepo pozdraviti (pozdravljati) koga, poslati (pošiljati) komu lepe pozdrave, salutem dare L. ali afferre alicui O. pozdraviti (pozdravljati) koga, salutem reddere PL., L. vrniti (vračati) pozdrav (pozdrave), odzdraviti (odzdravljati), salute data (accepta) redditaque L. po obojestranskem (medsebojnem, vzajemnem) pozdravu, mittere salutem alicui CI. EP. poslati (pošiljati) komu pozdrav (pozdrave), salutem ascribere CI. EP. pripisati pozdrav, secundum salutem, ut assolet, scriptum erat (sc. v pismu) L., salutem dicere alicui PL., CI. EP. pozdraviti (pozdravljati) koga, Atticae salutem dices CI. EP. pozdravi mi Atiko, dic a me illi salutem CI. EP. pozdravi mi ga, alicui salutem dicere iubere PL. naročiti pozdraviti koga, naročiti izročiti komu pozdrav(e); poseb. na začetku pisem, pogosto okrajšano: S. D. = salutem dicit; S. D. M. = salutem dicit multam; S. D. P. = salutem dicit plurimam pozdravlja, (prav) lepo pozdravlja: Quintus Marco fratri S. D. Q. CI. AP. CI. EP.; elipt.: Anarcharsis Hannoni salutem CI.; pren.: salutem et foro dicere et curiae CI. EP. dati slovo.

sānō -āre -āvī -ātum (sānus)

1. zdraviti, ozdraviti (ozdravljati), lečiti, (za)celiti, poceliti: AUG. idr., quid, si te (sc. medicus) sanasset CI., quod ad sanandum me pertineret N., homo sanatus O., corpora vix ferro sanantur O., repentinus tumor oculorum sanatur CI., sanare crura PR., vulnera CI., O., PLIN., dolores PR., morbum comitialem PLIN.

2. metaf.
a) kako zlo odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati): ad hunc (sc. fumum atque nidorem) sanandum PLIN.
b) (o)zdraviti = popraviti (popravljati), spraviti (spravljati) k pameti, urediti (urejati), (po)skrbeti za kaj, obravnavati: rei publicae partes aegras armis CI., avaritiae vulnera crudelitatis remediis CI., avaritiam SEN. PH., quae sanari poterunt, quācumque ratione sanabo CI., sanare domestica mala L., discordiam L. (u)dušiti, (u)krotiti, curas PR., curas salubribus herbis TIB. utešiti, habeo, quod carmine sanet et herbis O., id (sc. incommodum) ... se celeriter maioribus commodis sanaturum C., sanare scelus SEN. TR. plačati, pokoriti se.
c) occ. duševno (o)zdraviti = spametiti (spametovati), spraviti (spravljati) k pameti, pomiriti (pomirjati), preveriti (preverjati): mentes consceleratas CI., mentes eorum C., timentes omnium animos consolatione HIRT., unius orationis saluberrimā medicinā sanatus VAL. MAX.

séčen urinaire, d'urine

sečna cev (anatomija) urétre moški spol
sečni kamen (medicina) calcul moški spol urinaire
sečna kislina acide moški spol urique
sečni mehur (anatomija) vessie ženski spol
vnetje sečnega mehurja inflammation ženski spol de la vessie, cystite ženski spol
sečni pesek (medicina) sable moški spol et petits graviers (dans les voies urinaires), gravelle ženski spol
sečna sieklenica urinal moški spol
sečna zastrupitev (medicina) urémie ženski spol

serēnus 3 (iz *kseresnos, indoev. kor. *qser- goreti; prim. skr. kṣāraḥ goreč, jedek, kṣā́yati gori, gr. ξηρός, ξερός suh, lat. serēscere posušiti se)

1. jasen, veder, svetel, bister, čist, ne(s)kaljen (naspr. nubilus, nebulosus, imbricus): VARR., PH. idr., caelo sereno CI. EP., V., H., O., LUCR., PLIN., caeli in regione serena V., serena de parte caeli LUCR., caelo perfrui sereniore MART., tempestas ENN. AP. CI., SUET., tempestates ENN. AP. SERV., aër PLIN., lux L., V., lumen solis LUCR., dies SEN. TR., nox ENN. AP. FEST., CI., V., LUCR., ver, aestas V., autumnus PLIN., hiemes V., horae SIL., stella O., sidera LUCR., mundus SEN. TR., species mundi LUCR., pelagus V., aqua MART., nubes V. brezdežni, color PLIN. jasna, vox PERS.; act. = jasneč, vedreč, razjasnjujoč: Favonius PL.; subst. serēnum -ī, n jasnost, jasnina, vedrost, vedrina, jasno vreme, vedro vreme: CA., LUCAN., SIL., STAT., MART., GELL. idr., sereno L., SEN. PH., PLIN. ob jasnem nebu, kadar je nebo jasno, puro sereno SUET., deceptus fraude sereni V.; pesn. pl. serēna -ōrum, n vedrina, vedro vreme: soles et aperta serena V., caelique serena concutiat sonitu LUCR., nostris ingrata serenis VAL. FL.

2. metaf. jasen, vesel, miren, umirjen: frons tranquilla et serena CI., vultus O., H., CAT., LUCR., pectora, animus O., ore sereno adnuere MART., oculi, horae, imperium SIL., doctrina sapientum LUCR., vita LUCR., sereno vitae tempore CORN., laetitia IUST. ne(s)kaljeno, cumque serenus erit (sc. Augustus) O. dobre volje; occ. srečen: res SIL.

3.
a) kot naslov rimskih cesarjev serenus svetli: Iuppiter serenus MART. (o cesarju Domicijanu), serenissimo principi COD. TH. presvetlemu.
b) kot nom. propr. α) Serēnus -ī, m Serén, npr. αα) Annaeus Serenus Anej Seren, praefectus vigilum iz Neronovega obdobja, prijatelj Seneke mlajšega: SEN. PH., PLIN., T. αβ) Sammonicus Serenus Samonik Seren, učen in plodovit pisatelj iz obdobja Septimija Severa; od njegovega opusa se ni ohranilo nič: MACR., SID., SERV., ARN. αγ) njegov sin Q. Serenus Sammonicus Kvint Seren Samonik, pesnik iz obdobja cesarja Karakale, avtor poučne pesnitve De medicina praecepta v 1115 heksametrih: LAMP. αδ) A. Septimius Serenus Avel Septimij Seren, pesnik iz 3. stoletja po Kr., avtor pesnitve Opuscula ruralia: NON., SERV., SID., HIER. β) Serēna -ae, f Seréna, Stilihonova soproga, tašča cesarja Honorija: CL.

sírotka petit-lait moški spol

krvna sirotka (medicina) (sokrvca) sérosité ženski spol

sív gris

siva barva couleur grise, gris moški spol
siva brada barbe grise
siva eminenca éminence grise
sivi lasje cheveux gris
postati siv (lasje) commencer à grisonner, (nebo) devenir gris, grisailler
siva mrena (medicina) cataracte ženski spol
sivo pobarvati peindre en gris
slikati v sivem peindre en grisaille
siva vsakdanjost la grisaille (de la vie) quotidienne
zaradi tega si ne delam sivih las (figurativno) je ne me fais pas de souci à ce sujet, je ne me fais pas de cheveux pour ça, c'est là le moindre de mes soucis
golobje (mišje, pepelnato) siv gris pigeon (souris, cendre)
jekleno siv gris de fer (ali bleuté)
svetlo (temno) siv gris clair (foncé)

sklépen final, de clôture; articulaire

sklepna bilanca bilan moški spol de clôture (ali final)
sklepni govor discours moški spol (ali allocution ženski spol) de clôture
sklepni račun compte final, bilan moški spol
sklepna seja séance ženski spol de clôture, dernière séance
sklepni revmatizem (medicina) rhumatisme moški spol articulaire