Franja

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

javnost¹ ženski spol (-i …) die Öffentlichkeit (svetovna Weltöffentlichkeit), das Publikum
v javnosti in der Öffentlichkeit
dati v javnost öffentlich machen, informacije: verlauten lassen
misliti na javnost [öffentlichkeitsbewußt] öffentlichkeitsbewusst sein
nerad nastopati v javnosti öffentlichkeitsscheu/publikumsscheu sein
stopiti pred javnost hervortreten (s čim mit)
stiki z javnostjo die Öffentlichkeitsarbeit
oddelek za stike z javnostjo der Pressedienst, die PR-Abteilung
pravo izključitev javnosti [Ausschluß] Ausschluss/Ausschließung der Öffentlichkeit

jútrišnji tomorrow's

jútrišnji dan tomorrow
jútrišnji časopis tomorrow's paper
jútrišnja pošta tomorrow's post (ali mail)
ne misliti na jútrišnji dan to take no thought for the morrow

karseda adverb (kolikor mogoče) wie möglich, als möglich (veliko [soviel] so viel wie/als möglich, malo [sowenig] so wenig wie/als möglich); möglichst (hitro möglichst schnell); (kar se sploh misliti da, nadvse) denkbar (neprimeren denkbar ungeeignet, različen denkbar verschieden)

keep^*2 [ki:p]

1. prehodni glagol
držati, obdržati, ohraniti, zadržati; držati se (zakona, navade); vztrajati, obdržati se; zadrževati koga; vzdrževati, čuvati, varovati, podpirati; nadzirati, na skrbi imeti, skrbeti za; imeti, voditi (trgovino), upravljati (šolo), imeti (sejo); imeti v zalogi; voditi (knjige, račune); praznovati, obhajati (praznik); imeti, gojiti (čebele, konje itd.)

2. neprehodni glagol
ostati (doma, v postelji); počutiti se (he keeps well)
držati se, ne kvariti se (hrana, vreme); kar naprej kaj delati (she keeps smiling)
pogovorno stanovati (where do you keep?)

to keep an appointment držati se zmenka
trgovina we don't keep this article tega artikla nimamo v zalogi
to keep s.o. at arm's length ne dati komu do sebe
to keep in bread and water komaj se preživljati
to keep one's balance obdržati ravnotežje
to keep the ball rolling ohraniti kaj v teku
to keep body and soul together životariti
trgovina to keep books voditi knjige
to keep cool ostati miren
to keep one's counsel obdržati kaj zase
to keep s.o.'s counsel varovati tujo skrivnost
to keep a close check on skrbno nadzirati
to keep in countenance bodriti koga
to keep one's countenance ostati resen, zadrževati smeh
to keep clear of izogniti se česa, čuvati se česa
to keep s.o. company delati komu družbo
to keep company with skupaj hoditi, družiti se z
to keep s.th. dark obdržati zase, ne izdati
to keep a diary voditi dnevnik
to keep one's distance držati se ob strani
to keep one's end up braniti svoja načela, opravljati svoje delo
to keep an eye on (ali out for); ali to keep one's eyes open (ali skinned); ali to keep one's weather eye lifted imeti odprte oči, budno paziti
to keep the field vztrajati, ne se umakniti
to keep one's feet obdržati se na nogah
to keep a straight face zadrževati smeh
to keep friends ostati v prijateljstvu
to keep guard stražiti
to keep (a) guard over s.o. čuvati koga
šport to keep (the) goal biti vratar, čuvati gol
God keep you! bog te varuj!
to keep s.th. going ohraniti kaj v teku
to keep s.o. going komu (denarno) pomagati; ohraniti koga pri življenju
to keep the game alive ohraniti v teku
to keep one's ground ne popustiti, vztrajati, ostati čvrst
to keep early (ali good) hours prihajati zgodaj domov, hoditi zgodaj spat
to keep bad (ali late) hours prihajati pozno domov, hoditi pozno spat
to keep one's hand in ne priti iz vaje
to keep one's head ne izgubiti glave, ostati miren
to keep one's head above water ne zaiti v dolgove
to keep house vzdrževati družino, gospodinjiti
to keep open house biti gostoljuben, sprejemati goste ob vsakem času
to keep hold of ne puščati iz rok
to keep in good health ostati pri dobrem zdravju
to keep a good look-out budno opazovati, paziti
to keep s.o. for lunch zadržati koga pri kosilu
to keep a stiff upper lip ne izgubiti poguma
to keep the law držati se zakona
to keep in mind zapomniti si
to keep one's nose to the grindstone neprestano garati
to keep pace (ali step) with iti v korak, ne zaostajati
to keep peace between obdržati mir med
to keep the peace držati se reda
ameriško to keep plugging along kar naprej garati
to keep s.o. posted (ali advised, informed, up to date) stalno koga obveščati
to keep the pot boiling životariti, komaj se prebijati
to keep one's pecker up ne izgubiti poguma in odločnosti
to keep good relations with s.o. ostati s kom v dobrih odnosih
to keep a record of s.th. voditi zapise o čem
to keep in good repair ohraniti v dobrem stanju
to keep sight of imeti kaj pred očmi, misliti na
to keep the stage obdržati se na odru
to keep straight on iti naravnost naprej
to keep in suspense pustiti koga v negotovosti; trgovina imeti v evidenci (nerešeno zadevo)
to keep time držati se takta
to keep good time biti točen (ura)
to keep track of zasledovati (dogodke), biti na tekočem
to keep one's temper zadržati se, ne razburjati se
ameriško to keep tabs on nadzirati, budno spremljati (dogodke), zapomniti si
to keep in touch with ostati s kom v stikih
to keep together biti složen, držati skupaj
to keep one's word držati besedo
to keep watch (over, on) stražiti koga, oprezovati za kom
to keep the wolf from the door komaj se preživljati

klein majhen, bestimmt: mali, poetisch: mal, Preis: nizek; Seele: malenkosten, nepomemben; der kleine Finger mezinec; die kleine Zehe mezinec (na nogi); kleines Geld drobiž; kleines Geld haben imeti drobiž; im kleinen v malem; ein kleines malenkost; um ein kleines skoraj; ein klein wenig čisto malo; von klein auf od mladih nog; bis in kleinste do najmanjše podrobnosti; klein schreiben pisati z malo (začetnico), figurativ ne imeti za pomembno; klein beigeben popuščati; klein müssen morati na malo potrebo; auf klein stellen znižati (temperaturo itd.); klein anfangen z malim/z malega začeti; klein denken von slabo misliti o; groß und klein stari in mladi; klein von Wuchs majhne postave, nizke rasti; kleine Leute mali ljudje; klein, aber fein majhen, pa vreden

laisser [Iɛse] verbe transitif po-, pre-, za-pustiti; preiti, zamolčati

avoir le prendre et le laisser imeti izbiro
c'est à prendre ou à laisser ali to vzamete ali pa ne (druge izbire ni)
ne pas laisser de ne opustiti, ne nehati
laisser en blanc pustiti belo, prazno, nepopisano
laisser voir pokazati
laisser pour compte (commerce) dati zopet na razpolago
laisser tomber spustiti(na tla)
laisser de côté, à part pustiti ob strani
laisser à désirer ne popolnoma zadovoljiti
ne rien laisser au hasard ničesar ne prepustiti slučaju
laisser à penser dati misliti
laisser faire, dire pustiti koga, da dela, govori, kar hoče
ne pas laisser de faire quelque chose ne zamuditi kaj napraviti
cette réponse ne laisse pas de m'étonner ta odgovor me res preseneča
laisser dormir (figuré) pustiti pri miru
laisser tranquille pustiti na miru
laisser à entendre, à comprendre dati razumeti
se laisser prepustiti se
se laisser aller zanemariati se
se laisser aller à spozabiti se
se laisser dire pustiti si reči, dopovedati
se laisser faire ne se upirati, pristati na
se laisser tout faire ničemur se ne upirati, vse prenesti, potrpeti
se laisser faire une douce violence upirati se navidezno in končno popustiti
laisser là pustiti na cedilu
laisser quelqu'un libre de faire quelque chose komu na voljo pustiti, da kaj naredi
laisser passer pustiti kaj iti mimo, pustiti, da se kaj godi
se laisser porter par le courant (figuré) plavati s tokom
laisser sa vie, (populaire) ses os, sa peau, ses bottes umreti
je vous laisse (familier) (zdaj) grem
laissez (donc)! pustite (vendar) to!
cela ne laisse pas d'être dangereux to je kljub temu (prej ko slej), to ostane še vedno nevarno
cela se laisse manger, entendre to se da jesti, slišati
il faut bien faire et laisser dire delaj prav in ne boj se nikogar
il m'a laissé en plan, en rade (familier) pustil me je na cedilu
laisser des plumes dans une affaire (familier) mnogo izgubiti v kaki zadevi

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

language [lǽŋgwidž] samostalnik
jezik, govor, način izražanja, slog
sleng prostaške besede

language of Bowers govorica cvetlic, simboličen pomen različnih vrst cvetlic
tine language dovršen slog
bad language psovke, prostaške besede
strong language krepki izrazi
to use bad language to s.o. psovati, preklinjati koga
I won't have any language here ne dovoljujem nobenih psovk
to speak the same language govoriti isti jezik; figurativno enako misliti, razumeti se
ameriško language arts jezikovni pouk
language Sir! nobenih psovk, gospod!

lendemain [lɑ̃dmɛ̃] masculin jutrišnji dan, naslednji dan

le lendemain naslednjega dne
le lendemain matin drugi (naslednji) dan zjutraj
au lendemain de l'armistice takoj po premirju
triste comme un lendemain de fête zelo dolgočasen, brezupen
sans lendemain (figuré) brez posledic, kratkotrajen
du jour au lendemain (figuré) čez noč, nenadoma
l'affaire aura de sombres lendemains zadeva bo imela slabe posledice
il n'y a pas de bonne fête sans lendemain vsega je enkrat konec
changer d'opinion du jour au lendemain čez noč spremeniti svoje mnenje
prendre des décisions sans lendemain sprejemati kratkotrajne odločitve
songer, penser au lendemain misliti na prihodnost

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

llevar adelante, llevar a cabo doseči
llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
llevar (con) bien dobro prenašati
llevar en la cabeza nameravati
me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
no llevar buen camino ne biti na pravi poti
¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
llevar el compás takt udarjati
llevar consigo s seboj imeti
llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
llevar cuenta(s) voditi račune
llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
llevar detrás za seboj pustiti
llevar a efecto izvesti, izvršiti
llevar los gastos oporekati stroškom
llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
llevar luto žalno obleko nositi
llevar lo mejor zelo dobro odrezati
llevar la palabra besedo imeti (voditi)
llevar parte (de) udeležiti se
llevar lo peor slabo odrezati
llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
el tren lleva retraso vlak ima zamudo
llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
no lleva traza de acabar ni videti konca
llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
llevo los minutos contados zelo se mi mudi
llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
llevar a la puerta spremiti do vrat
llevar a la práctica uresničiti, izvesti
llevar a la prisión v ječo zapreti
llevar a mal zameriti
llevar de la mano za roko voditi
llevar por las narices za nos voditi
llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
llevarse la victoria zmagati
eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
ya no se lleva (to) ni več v modi
¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!

lógičen logique, conséquent

logična analiza analyse ženski spol logique
logično izražanje misli expression ženski spol logique de la pensée
logični sklep, zaključek conclusion ženski spol logique
ne misliti logično ne pas avoir d'esprit de suite
logično logiquement, conséquemment

loin [lwɛ̃] adverbe daleč(proč); daleč oddaljen (de od); daleč nazaj (dans v)

au loin v daljavi, daleč proč, daleč nazaj
de loin od daleč, iz daljave
de loin en loin tu pa tam, od časa do časa
du plus loin que je me souvienne kakor najbolj daleč nazaj se sploh morem spomniti
ni de près ni de loin docela, popolnoma, familier absolutno ne
non loin de ne daleč od
plus loin dljè, dljè nazaj
loin que (+ subj) daleč od tega, da bi ..., namesto da bi, ne samo, da ne ...
loin qu'il m'aide, il me nuit ne samo, da mi ne pomaga, temveč mi še celó škoduje
aller loin iti daleč(tudi figuré), uspeti (v življenju)
aller, mener loin imeti velike posledice
ne plus aller loin (familier) ne več dolgo trave tlačiti
aller trop loin (zlasti figuré) predaleč iti, pretiravati
être bien loin de niti misliti ne na to, da bi ...
être loin (figuré) biti odsoten z mislimi
être loin de son compte zelo se uračunati, figuré zelo se motiti
être parents de loin biti v daljnjem sorodstvu
mener loin dolgo trajati (zaloga), figuré daleč se povzpeti
porter loin daleč segati
voir loin daleč videti (figuré), biti bistroviden
ne pas voir plus loin que son nez (familier) biti zelo kratkoviden (tudi figuré)
il y a loin de ... à daleč je od ... do, velika je razlika med ... in ...
il ne le portera pas bien loin (figuré) s tem ne bo daleč prišel
loin d'ici! proč od tod! pojdi(te) mi izpred oči!
loin de là! daleč od tega! kje pa! popolnoma napačno!
loin de moi cette pensée! še zdaleč ne mislim na to!
pas à pas on va loin počasi se daleč pride
loin des yeux, loin du cœur daleč od oči, daleč od srca

long¹ [lɔŋ] pridevnik
dolg; dolgotrajen, dolgovezen
pravno časovno odmaknjen
(tudi ekonomija) dolgoročen
ekonomija čakajoč na zvišanje cen

long arm dolga roka, oblast
to make a long arm iztegniti roko po čem
at long bowls borba na daljavo
ameriško long bit kovanec za 15 centov
as broad as it is long vseeno
a long chair ležalnik
by a long chalk in že kako
not by a long chalk kje neki
long clay dolga pipa
ekonomija a long date dolg rok
long dozen 13 kosov
a long drink pijača iz visokega kozarca
long ears neumnost
little pitchers have long ears otroci vse slišijo
a long family mnogoštevilna družina
the long finger sredinec
long in the finger tatinski, dolgoprst
a long face kisel, žalosten obraz
a long figure (ali price) visoka cena
a long guess negotova domneva
long hundred 120 kosov
long hundredweight angleški cent (50,8 kg)
to have a long head biti preudaren, bister, daljnoviden
long home grob
long haul prevoz ali promet na veliko daljavo
šport long jump skok v daljino
it is a long lane that has no turning nobena stvar ne traja večno, vsaki nesreči je enkrat kraj
long measure dolžinska mera
two long miles dve dobri milji
ekonomija to be on the long side of the market; ali to be long of the market špekulirati na višje cene
to make a long nose pokazati osle
long odds neenaka stava
long in oil bogat z oljem, z mnogo olja
it is long odds that stavim l proti 100
a long purse globok žep, mnogo denarja
navtika, sleng longpig človeško meso (hrana ljudožrcev)
gentlemen of the long robe pravniki, odvetniki
in the long run končno, konec koncev
long sight daljnovidnost (tudi figurativno)
of long standing dolgoleten, star
to be (ali take) a long time in dolgo potrebovati za
Long Tom daljnosežen top
to have a long tongue imeti dolg jezik
long in the tooth starejša, kakor hoče priznati
long vacation letni oddih, poletne počitnice
to have a long wind imeti dobra pljuča, dobro teči, figurativno dolgovezno govoriti
to take long views misliti na posledice
a long way round velik ovinek

longitūdō -inis, f (longus)

1. (prostorsko) dolžina, daljava, dalj(a), dolgost, razdalja: agminis C., itineris Ci., viae L., in longitudinem Ci. ali per longitudinem Plin. ali longitudine Auct. b. Alx., Plin. v dolžino, in longitudinem CC pedum C., in longitudinem milibus amplius D silva patet C.; v pl.: immensitas latitudinum, longitudinum Ci., longitudines et latitudines planae Gell.

2. (časovno) dolžina, dolgotrajnost: consulere in longitudinem Ter. daleč vnaprej snovati, daleč vnaprej misliti, diei brevitas conviviis, noctis longitudo stupris et flagitiis conterebatur (po drugih: continebatur) Ci., l. orationis Ci. raztegnjenost.

malice [malis] féminin zloba, hudobija; lokavost, zahrbtnost; surovost, grde besede; hudobnost, surovo dejanje; zasmehovanje; škodoželjnost

sans (y entendre) malice brez zlobe
par pure malice iz gole, čiste, same zlobe
malice cousue de fil blanc prevečvidna zvijača, da je ne bi mogli preprečiti
ne pas entendre malice à quelque chose nič hudega pri čem ne misliti
faire des malices à quelqu'un zagosti jo komu

mangiatoia f

1. veter. (greppia) korito

2. pren. šalj. miza:
pensare solo alla mangiatoia misliti le na žrtje

3. pren. vir (nepoštenega) zaslužka; korito

memor -oris, abl. -ī, n. pl. ni bil v rabi, gen. pl. -um (indoev. kor. *(s)mer- misliti na, spominjati se, skrbeti; prim. gr. μέρμηρα skrb, μερμερίζω skrbim, razmišljam, μεριμνάω skrbeti, misliti (paziti) na, tuhtati, μερίμνα skrb, lat. memoria, memoro)

I.

1. spominjajoč se, pomneč, pomljiv, misleč na kaj, v mislih (v spominu) imajoč kaj; z objektnim gen.: O., Suet., Aug., Hier., sui Ter., V., nostri H., Iuv., facti C., patriae, beneficii Ci., avitae gloriae L., officii H., generis S., pristinarum virtutum N.; z acc.: sententiam Fulg., veniam Ven.; z ACI: memor obiectum sibi ab eo saepius, quasi per ipsum staret ne redderetur Suet., memor eum (sc. Lucullum) triennio ante quaestorem factum, ignarus nondum a censoribus in ordinem senatorium allectum (sc. esse) Val. Max., memor Lucullum imperatorem clarissimum amatorio perisse Plin.; z odvisnim vprašalnim stavkom: memor, et quae essent dicta contra quaeque ipse dixisset Ci., vive memor, quam sis aevi brevis H.; z relativnim stavkom: memor, quo ordine quisque discubuerat Q.; abs.: memorem mones Pl. nikakršnega opomin(janj)a ni treba, ni potreben opomin, memori animo notavi O.; pren.: cadus Marsi memor duelli H. ki je videl, vox memor libertatis L. ki še ne more pozabiti svobode, iz katerega še veje svoboda, exemplum parum memor legum humanarum L. nečloveški, krut, oratio memor maiestatis patrum L. ki ima v mislih, ki se spominja,

2. occ.
a) spominjajoč se prejete dobrote, hvaležen: memor et gratus, gratus et m. Ter., Ci., mens Ci., bene apud memores stat veteris gratia facti V., tura ferre dis memori manu O.; z in z acc.: animus memor in bene meritos Ci.; s pro in abl.: pro quibus affirmat fore se memorem piumque O.
b) spominjajoč se razžalitve, maščevalen, nespravljiv, nepomirljiv, zamerljiv: irata memorque O., exercet memores iras O., memorem Iunonis ob iram V., memori deorum irā L., antiquo memores de vulnere exigit poenas O.
c) skrben, brížen, premišljen, previden, pazljiv: multā memor occule terrā V., omnia quae multo ante memor provisa repones V.
d) dobrega spomina, (obdarjen) z dobrim spominom, ki si dobro zapomni, starejše pomljiv, dobro pametujoč: memor an obliviosus sit Ci., et memores et sobrii oratores Ci., homo ingeniosus ac memor Ci.; preg.: mendacem memorem esse oportet Q., Ap., Don. lažnivec mora imeti dober spomin, ne sme biti pozabljiv. —

II. act. (kakor gr. μνήμων) spominjajoč, opominjajoč na kaj: versūs O., tabellae O. spominske ploščice, nostri memorem sepulcro scalpe querelam H. na nas spominjajočo žalostinko, impressit memorem (stalno) dente labris notam H., exigit indicii memorem poenam O., ingenium Numae memor L. — Adv. memoriter

1. iz živega spomina, po spominu: m. meminisse Afr. fr., m. memorare Pl., m. me Sauream vocabat atriensem Pl., m. cognoscere Ter., omnis ordines subinde ac m. salutavit Suet., Q. Mucius multa de Laelio m. narrare solebat Ci., tu facillime iudicabis, qui tam m. omnes (sc. orationes) tenes Plin. iun. tako zvesto hraniš v spominu, certis signis observanter ac m. adnotatis Macr.

2. na pamet, iz glave, na izust: m. discere psalterium Hier., m. multa ex orationibus Demosthenis pronuntians Ci.