Franja

pint [páint] samostalnik
votla mera (0,56 l), pint; vrček (piva)

pînta ž (n. Pinte, lat.)
1. bokal, stara tekočinska mera: molim, daj mi -u starog vina
2. (angl. pint) pint, angl. ali amer. prostorninska mera

pinta ženski spol pint, tekočinska mera (1,008 l)

plenitud ženski spol polnost, polna mera; polnokrvnost

pòdžupàn -ána m., засту́пник ме́ра -a - ч.

pole² [póul] samostalnik
kol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)
šport palica (za skoke); ojnica (voza)
navtika jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (25,293 m²)

figurativno to climb up the greasy poles premagati velike težave, lotiti se težke stvari
navtika under bare poles s spuščenimi jadri
sleng up the pole čez les, prismojen; v škripcih
šport to have the pole biti v notranji progi

polòvnjāk -áka m
1. mera za žito, pol vedra, dvajset ok
2. vrsta najboljšega hrastovega rila
3. dial. sod pet veder

polùčāk -áka m žitna mera, polovica večje merske enote, devet ok: htjeli bi za polučak graha uzeti punu bačvicu rakije

porcentaje moški spol odstotki, obrestna mera; razmerje

pot¹ [pɔt] samostalnik
lonec, lonček, ročka; kangla, vrč (za pivo)
tehnično talilni lonec, topilnik
pogovorno pehar denarja
šport, pogovorno pokal, nagrada
pogovorno polog (pri kvartanju); past (košara) za lov na rake
sleng marihuana; okrogel klobuk; mera za sadje; z vodo napolnjena luknja
pogovorno "visoka živina"

ink pot črnilnik
tea pot čajnik
chamber pot nočna posoda
sleng big pot visoka živina, pomembna oseba
sleng a pot of money na kupe denarja
the pot calls the kettle black sova sinici glavana pravi
to enjoy one's pot uživati ob vrčku piva
sleng to go to pot propasti, iti k vragu
to keep the pot boiling; ali to make the pot boil životariti, ohraniti stvar v teku
sleng to put on the pot visoko staviti (na dirki)
to put the pot on preveč zahtevati, pretirati
to pot a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega
sleng to take a pot at streljati na koga
a watched pot never boils kdor nestrpno čaka, nikoli ne dočaka
pots and pans kuhinjska posoda

pottle [pɔtl] samostalnik
britanska angleščina, arhaično stara votla mera (ca 2,25 l)
britanska angleščina košarica za sadje

poundal [páundl] samostalnik
fizika stara angleška mera za silo (0,144 mkg/sec)

pour-cent [pursɑ̃] masculin, invariable odstotek; obrestna mera

de dix pour-cent desetodstoten
à quel pour-cent po koliko odstotkov?
en pour-cent v odstotkih

pourcentage [pursɑ̃taž] masculin odstotki; obrestna mera

pourcentage sur les bénéfices delež na dobičku
pourcentage infime zelo majhen odstotek

požúnac -nca m
1. nekdaj bratislavski mernik
2. nekdaj vinska mera

précaution [prekosjɔ̃] féminin previdnostna mera, previdnost, opreznost

avec précaution previdno
par précaution iz, zaradi previdnosti
prendre des précautions biti previden, poskrbeti za varnostne ukrepe
user de précautions previdno se lotiti dela

pûd púda m (rus.) pud, ruska utežna mera, 16, 80 kg

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

quart¹ [kwɔ:t] samostalnik
mera za tekočine (četrt galone, 1,106 l)
glasba kvarta; litrski vrč, maseljc (piva)

to put a quart into a pint pot poskusiti kaj nemogočega

quartaut [karto] masculin stara prostorninska mera (okrog 70 l)