Franja

mìš (míši) f zool. topo, topolino domestico; sorcio:
hišna miš topo delle case, domestico (Mus musculus)
poljska miš topo campagnolo (Apodemus sylvaticus)
miš cvili, gloda il topo squittisce, rosica
pasti, strup za miši trappole, veleno per topi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti tiho kot miš stare zitto come l'olio
gledati kakor miš iz moke guardare con occhi sonnacchiosi
biti moker kot miš essere bagnato fradicio
biti reven kot cerkvena miš essere povero in canna
ne biti ne tič ne miš non essere né carne né pesce
ne iti se slepe miši parlarsi chiaro
igre loviti slepe miši giocare a moscacieca
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è il gatto, i topi ballano
kar mačka rodi, miši lovi ciò che di gatta nasce convien che cacci i topi

mrák (-a) m

1. crepuscolo, buio:
mrak se dela imbrunisce
prvi, pozni mrak crepuscolo, buio fondo, pesto
jutranji mrak albeggiare, alba
večerni mrak crepuscolo
proti mraku verso sera
delal je dolgo v mrak lavorò fino a notte tarda

2. buio, oscurità; nebbia:
mrak nevednosti la nebbia dell'ignoranza

3. pren. abbattimento, scoraggiamento, depressione

4. oscurantismo; notte:
srednjeveški mrak i secoli bui, la notte del Medioevo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mrak mu je izginil z obraza dal suo volto scomparve l'impressione di tristezza, di scoraggiamento
pren. pred oči mu je stopil mrak perse i sensi, svenne, si sentì mancare
vse to je že zagrnil mrak tutto è ormai coperto dall'oblio
bloditi v mraku essere in errore; vivere nell'ignoranza
rib. loviti ob mrakih pescare nelle notti senza luna
pren. duševni mrak ottenebrazione della mente, mente ottenebrata

mréža net; mesh; meshwork; web; toil, toils pl (tudi figurativno); (omrežje cest, radijsko itd.) network; (proti komarjem, muham ipd.) screen

mréža kanalov sewage system
lovska mréža net, (tudi figurativno) pl
mréža za prtljago rack
mréža za lase hairnet
viseča mréža hammock
mréža proti komarjem mosquito net
mréža proti muham fly net
mréža pri kaminu fireguard
mréža iz žice wire mesh, wirenetting, (pri tenisu) net
mréža za pečenje gridiron, roaster
nakupovalna mréža string bag
mréža železniških prog a network of railway lines
žična mréža wiring, wire net
pajkova mréža cobweb, spider's web
lovna mréža (proti podmornicam) harbour net, antisubmarine net
loviti v mréžo, nastaviti mréžo to net
razprostreti, nastaviti mréžo to spread, to lay a net
poslati žogo v mréžo (tenis) to net
ujeti v mréžo to mesh, figurativno to ensnare, to entangle
mréže zakona the meshes of the law

mréža red f

cestna (distribucijska, lovska, ribiška, okenska, vohunska, žična) mreža red de carreteras (de distribución, de caza, de pesca, de ventana, de espionaje, de alambre)
mreža za metulje red(ecilla) f para cazar mariposas
mreža zoper komarje mosquitero m
pajkova mreža telaraña f, tela f de araña
prtljažna mreža (na železnici itd.) redecilla f para el equipaje
telefonska mreža red telefónica (avtomatska automática)
loviti z mrežami cazar con redes
nastaviti mreže tender las redes
plesti mreže hacer redes
pasti v mrežo (past) caer en la red
vreči mrežo echar la red

ombre [ɔ̃br] féminin senca, tema; sled; pretveza

il fait 30° à l'ombre je 30° v senci
dans l'ombre v senci, figuré skrit, samoten
à l'ombre (figuré) v senci, pod okriljem
s'asseoir à l'ombre sesti v senco
il n'y a pas l'ombre (d'un doute) niti sledu ni (o kakem dvomu)
sous (l')ombre pod pretvezo
scène féminin en ombres chinoises scena s senčnimi podobami (kitajsko gledališče)
avoir peur de son ombre lastne sence se bati, biti zelo strašljiv, plašen
courir après une ombre loviti prazno senco, vdajati se praznim upom
être, mettre à l'ombre (populaire) biti v zaporu, vtakniti v zapor
être, rester dans l'ombre biti, ostati v senci, v ozadju; igrati stransko vlogo
n'être plus que l'ombre de soi-même (figuré) zelo shujšati
faire de l'ombre senco dajati
faire ombre à metati senco na, figuré zasenčiti
tout lui fait ombre vse ga plaši
laisser quelqu'un dans l'ombre (figuré) pustiti koga v nejasnosti
lâcher la proie pour l'ombre (figuré) spustiti plen za (prazno) senco
passer comme une ombre hitro mimo iti, hitro miniti, biti kratkotrajen
suivre quelqu'un comme une ombre komu kot senca slediti, ne se ganiti od njega
vivre dans l'ombre živeti v samoti, v skromnih razmerah
c'est l'ombre et le corps ta dva sta neločljiva
il y a une ombre au tableau (figuré) je neka neprijetnost v tej zadevi

ostv|e [ó] ženski spol množina, šport die Stechgabel, Fischgabel
loviti z ostvami stechen

pant² [pænt]

1. neprehodni glagol
sopsti, sopihati, puhati (tudi figurativno , npr. vlak)
figurativno hrepeneti, koprneti (for, after po)

2. prehodni glagol
zadihano pripovedovati (out)

to pant for breath loviti sapo

perseguire v. tr. (pres. perseguo) zasledovati; iskati:
perseguire il successo ad ogni costo loviti uspeh za vsako ceno

per-sequor -sequī -secūtus sum (per in sequī)

I. (okrepljeni pomen osnovne besede)

1. slediti komu, iti za kom, hoditi za kom: quae te sola persequitur V., aliquem ex acie Cu., qui Pompeium Paphum persecuti sunt Ci., aliquem ipsius vestigiis Ci., vestigia alicuius Ci. biti komu za petami; metaf.: celeritate scribendi persequi posse quae dicuntur Ci. dohajati.

2. preganjati, poditi, zasledovati: Lucan., Ph., Vell. idr., fugientes usque ad flumen C., Romanos armis N. vojskovati se proti Rimljanom, quā Medeam parens persequeretur Ci., feras O. loviti; pogosto: bello p. aliquem C., N. z vojsko iti nad koga; abs.: deterrere hostes a persequendo S.; occ.
a) zasledujoč preiti (prehajati) (kak kraj), preisk(ov)ati: omnes solitudines Ci., labes imperii Ci.; pren.: viam Ter. kreniti po poti, omnes vias Ci. uporabiti vsa sredstva.
b) maščevati, kaznovati: Tib., Sen. ph. idr., maleficia S., scelus O., suas iniurias C., mortem alicuius Ci., ius legationis violatum Ci.
c) koga sodno preganjati, tožiti pred sodiščem: p. aliquem iudicio Ci. ali samo p. aliquem Ci., quem legibus apud iudicium ut reum persequor Ci.
d) zahtevati, terjati, dobiti, iskati kaj: ius suum Ci. „oprijemati se svojih pravic“ = zahtevati svoje pravice, bona sua lite et iudicio Ci., poenas a seditioso cive iudicio Ci. zahtevati, da se uporni državljan kaznuje, voluptates Ci.

3. metaf.
a) slednik (posnemovalec, privrženec) biti, posne(ma)ti, ravnati se po kom, čem, držati se česa: Pl., aliquem, ironiam, maiorum exempla Ci., horum sectam atque instituta persequimur Ci., p. Academiam Ci., vitam inopem et vagam Ci.
b) marljivo se ukvarjati (se pečati) s čim: artes Ci., omnia, dies Ci., ad omnia (sc. bella) persequenda Hirt. za vneto vojskovanje v vseh vojnah, rusticus vitem persequitur attondens V. pridno obrezuje. —

II. (s poudarkom)

1. nadaljevati: institutas caeremonias Ci., incepta L., quaerendo p. L. nadalje povpraševati, naprej spraševati, societatem Ci. vzdrževati.

2. dognati (doganjati), izvršiti (izvrševati), ustvariti (ustvarjati): sollertiam in sensibus Ci. ustvariti (ustvarjati), mandata Ci.

3. dohite(va)ti, doseči: aliquem ne persequi quidem posse triginta diebus Ci., mors et fugacem persequitur virum H.; occ. prislužiti si, pridobi(va)ti (si): Icti. —

III. govoriti, pripovedovati, (p)opis(ov)ati: plura de alicuius vitā et moribus N., versibus p. aliquid Ci. opevati, omnes voluptates nominatim Ci. našte(va)ti.

píčica dot; jot

še za píčico ne not a jot
niti píčice ne odstopim od svojih zahtev I won't give up one iota of my demands
do píčice natančno to the letter; to a T
loviti píčice na i (biti pretirano natančen) to dot the i's and cross the t's

piscis -is, m (prim. got. fisks = stvnem. fisk = nem. Fisch riba, got. fiskōn, nem. fischen ribariti, loviti ribe)

1. riba: Ci., C., V., O., T., Cels. idr., piscibus praebent pabulum Pl., apriculum piscem scito primum esse Tarenti Enn., piscium saliendorum causa Sis., piscis depurgate Ci., spinae (srtí, kosti) piscium Ci. fr., piscis multinummus, pisces minuti Varr., piscis femina O., mare non sane piscibus pretiosis abundat Plin., pro putrido his est piscis occisus Sen. ph., piscis apriculus Ap., curvus piscis Sil. delfin, exenterare hunc piscem Vulg. idr., p. muti H., p. femina O.; kolekt.: pisce vehi O. na ribah.

2. ozvezdje Ribi: Ci. poet., O., Pr., Vitr., Sen. tr., Col., pisces gemini ali gemelli O.; tudi sg.: sidus piscis aquosi V.

plankton samostalnik
neštevno, biologija (skupina majhnih organizmov) ▸ planktonPovezane iztočnice: rastlinski plankton, živalski plankton, želatinozni plankton

plazilec samostalnik
1. ponavadi v množini (žival) ▸ hüllő
2. izraža negativen odnos (ponižen človeku) ▸ csúszómászó
Plazilci postanemo, če se ne spoštujemo in ne cenimo, če se vedno priklanjamo pred drugimi in smo ponižni. ▸ Ha nem tiszteljük és értékeljük magunkat, ha mindig meghunyászkodunk és megalázkodunk mások előtt, csúszómászókká válunk.

podgána rat

poln podgán rat-infested, infested with rats
strup za podgáne rat poison, arhaično ratsbane
loviti podgáne to rat, to hunt rats

podíti to chase; to hurry; (goniti, loviti) to hunt

stran podíti to drive away
podíti se (igrati se, loviti se) to sport
otroci so se podili po cesti the children were tearing about the road

podnevi prislov
(čez dan) ▸ nappal, napközbenImagi so aktivni podnevi in se zadržujejo na borovcih. ▸ Az imágók nappal aktívak, és a fenyőfákon tartózkodnak.Mi poznamo samo svoje delo, ki ga moramo opravljati podnevi in ponoči. ▸ Mi csak a munkánkat ismerjük, amit éjjel-nappal végeznünk kell.
Ponoči sva skupaj študirala, podnevi pa sem delal. ▸ Éjjel együtt tanultunk, napközben pedig dolgoztam.

poisson [pwasɔ̃] masculin riba; populaire zvodnik

ni chair ni poisson ne krop ne voda, nedoločen
poisson d'avril aprilska šala (za 1. april)
poisson-chat masculin som
poisson doré, rouge zlata ribica
poisson-épée mečarica
poisson fumé prekajena riba
poisson trembleur skat (riba)
poisson volant leteča riba
comme le poisson dans l'eau (živ) ko riba v vodi
banc masculin de poisson jata, vlak rib
service masculin à poisson pribor za ribe (jed)
donner un poisson d'avril à quelqu'un potegniti koga za 1. april
(populaire) engueuler quelqu'un comme du poisson pourri nahruliti, opsovati koga
faire une queue de poisson prehiteti (avto) in nato nenadoma zaviti pred avto
être heureux comme un poisson dans l'eau biti srečen ko riba v vodi
manger, pêcher du poisson jesti, loviti ribe

poklòn bow; reverence; compliment; obeisance; (poklonček) curtsey

delati poklòne to make (ali to pay) compliments
napraviti globok poklòn komu to bow down, to bow low, to offer a low bow, to make obeisance to someone
pričakovati, loviti poklòne to fish for compliments
poklòn od avtorja with the author's compliments
moj poklòn ge. Grey! my regards (ali kind regards) to Mrs. Grey!, my compliments to Mrs. Grey!, my best respects to Mrs. Grey!

polovíti (-ím) perf. ➞ loviti pigliare, acchiappare, acciuffare; catturare (tudi ekst.):
poloviti tatove acciuffare i ladri

ponoči prislov
(čez noč) ▸ éjszaka, éjjelDelam ponoči, ker imam takrat mir, spat se odpravim ob petih zjutraj. ▸ Éjszaka dolgozom, mert ilyenkor nyugalom van, és reggel 5-kor fekszem le.
Sove so ptice, ki so aktivne ponoči. ▸ A baglyok éjjel aktív madarak.
Ob treh ponoči me je zbudilo ropotanje. ▸ Éjjel háromkor zörgésre ébredtem.