šólski escolar
šolsko leto (red, uprava, reforma, zdravnik, praznik, televizija, izlet) año m (reglamento m, administración f, reforma f, médico m, fiesta f, televisión f, excursión f) escolar
šolsko dvorišče patio m de la escuela
šolska knjiga (učbenik) libro m de texto, texto escolar
šolska ladja buque m escuela
šolska kuhinja servicio m de alimentación escolar
šolska kolonija colonia f escolar
šolsko letalo avión-escuela m, avión m para ejercicios de vuelo
šolska mladina juventud f escolar; alumnos m pl
šolska mapa, torba cartapacio m, vade m
šolski film película f educativa
šolska izdaja (knjige) edición f escolar
šolske oblasti autoridades f pl escolares
šolska naloga tema m, composición f, ejercicio m escrito
domača šolska naloga deber m
šolska radijska oddája emisión f escolar (para las escuelas)
šolski radio radio m escolar, (radio) emisíones f pl para las escuelas
šolske počitnice vacaciones f pl escolares
šolsko poslopje casa f escuela; edificio m escolar; escuela f
šolska soba (sala f de) clase f
šolski pouk clases f pl; enseñanza f escolar
šolski primer (fig) ejemplo m clásico (ali típico)
šolski tovariš condiscípulo m; compañero m de clase
šolska ura lección f; (hora f de) clase f
šolski zvezek cuaderno m de clase
pomanjkanje šolskega prostora carencia f de locales escolares
Zadetki iskanja
- študêntski (-a -o) adj. šol. studentesco, dello studente, degli studenti; universitario:
študentski dom casa dello studente, studentato
študentska čepica berretto goliardico
študentska menza mensa universitaria
študentsko naselje quartiere degli studenti
študentsko gibanje movimento studentesco
1968. je leto študentskih protestov il '68 (1968) è l'anno della contestazione studentesca - študijsk|i (-a, -o) Studien- (cilj das Studienziel, kolega der Studienkollege, Studienfreund, načrt der Studienplan, die Studienordnung, predmet das Studienfach, program das Studienprogramm, (smer) der Studiengang, uspeh der Studienerfolg, bivanje der Studienaufenthalt, leto das Studienjahr, potovanje die Studienreise, Studienfahrt, izdaja die Studienausgabe, komisija die Studienkommission, taksa der Studienbeitrag)
za študijske namene für Studienzwecke, zu Studienzwecken - študijski pridevnik
1. (o pridobivanju znanja) ▸ tanulmányi, tanulási, szak-študijska literatura ▸ szakirodalomštudijsko središče ▸ tanulmányi központSubvencionirana študentska prehrana se izvaja v študijskih središčih v Sloveniji. ▸ Szlovéniában a tanulmányi központok kedvezményes diákétkezést biztosítanak.študijski obisk ▸ tanulmányi látogatásštudijski proces ▸ tanulmányi folyamat, tanulási folyamatštudijske obveznosti ▸ tanulmányi kötelezettségOpravila sem že vse študijske obveznosti in zdaj pišem magistrsko delo. ▸ Minden tanulmányi kötelezettségemnek eleget tettem, és most a diplomamunkámat írom.študijsko gradivo ▸ kontrastivno zanimivo tananyagPovezane iztočnice: študijska izmenjava, študijsko leto, študijska knjižnica, študijski krožek, študijska skupina, študijski program, študijska smer
2. (namenjen raziskovanju ali testiranju) ▸ teszt-, tanulmány-študijsko vozilo ▸ tesztjármű, tesztautóštudijski model ▸ tesztmodellŠtudijski modeli avtomobilov so na vsakem pomembnem sejmu velika privlačnost. ▸ A tesztautómodellek nagy vonzerőt jelentenek minden jelentősebb vásáron.študijska risba ▸ tanulmányrajzPlatnom so pregledno dodane študijske risbe, ki nas poučijo o tem, kako so nastajale večje kompozicije. ▸ A vásznak mellé jól áttekinthető tanulmányrajzokat mellékeltek, melyekből megtudhatjuk, hogyan jöttek létre a nagyobb kompozíciók.
Arhitekt si zamisel v vseh fazah nastajanja in dograjevanja poenostavlja s študijskimi maketami. ▸ Az építész az ötletét az alkotás és a kivitelezés minden szakaszában tesztmakettekkel teszi átláthatóvá.
Povezane iztočnice: študijska zbirka - štúdijski (-a -o) adj. šol. di studio, degli studi:
študijski predmet materia di studio
študijski program programma degli studi
študijska soba studio
študijsko potovanje gita di studio
študijska knjižnica biblioteca di studio
študijsko leto anno accademico
študijska smer indirizzo di studio - têči (têčem) imperf.
1. correre, scorrere, colare; (obilno teči) grondare; (gladko teči) fluire:
kri teče il sangue scorre
teči po cevi, strugi scorrere per il tubo, nell'alveo
pot mu teče po čelu il sudore gli cola dalla fronte
iz rane teče kri la ferita gronda sangue
teči kot blisk correre come il fulmine
teči za kom correre dietro a qcn., rincorrere qcn.
teči sem in tja correre avanti e indietro
besede so mu gladko tekle (z ustnic) le parole gli fluivano dalle labbra
teči čez hrib, čez park correre per il monte, per il giardino pubblico
po dolini teče reka la valle è percorsa da un fiume
voda teče čez posodo l'acqua trabocca, deborda dal vaso
mu teče iz nosa pog. gli smoccica il naso
vrv teče po škripcu la fune scarrucola
teči nazaj rifluire (di fiume)
teči v drncu, v kasu trottare, trotterellare
teči v galopu, zadihano, divje (tudi ekst.) galoppare
Sava teče v Donavo la Sava affluisce nel Danubio
2. (premikati se neprenehoma, brez prekinitve) correre, scorrere, girare:
kolesa tečejo le ruote girano
3. (nadaljevati se, razvijati se) correre, procedere, proseguire:
misli, stavki gladko tečejo i pensieri, le frasi corrono lisce
dela tečejo po načrtu i lavori procedono secondo i piani
grški filozof je rekel: Vse teče il filosofo greco disse: Tutto scorre
4. (trajati) correre:
teklo je leto 1848 correva l'anno 1848
čas hitro teče il tempo corre veloce
5. (slediti si) susseguirsi, succedersi:
oznake tečejo po abecednem redu le indicazioni si succedono in ordine alfabetico
6. (premikati se s hitrejšimi koraki, gojiti tek, tekmovati v teku) correre:
teči po stopnicah, teči domov correre per le scale, correre a casa
tečem po kruh corro a comprare il pane
teči kot zajec correre come una lepre
teči 100 metrov correre i cento metri
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. jezik mu teče gladko, kot namazan ha la parlantina sciolta
plača mu teče od prvega il salario gli viene corrisposto a partire dal primo del mese
pog. laže, kot pes teče mente spudoratamente
rok za pritožbo še teče il termine per la presentazione del ricorso non è ancora scaduto
pren. vino je teklo v potokih il vino scorreva a fiumi
pren. voda mu v grlo teče ormai ha l'acqua alla gola
evf. tečejo mu zadnje ure è moribondo
zibelka mu je tekla v kmečki hiši nacque in una famiglia contadina
ura teče, nič ne reče il tempo vola, il tempo scorre incessantemente come l'acqua - tekóč running; flowing; fluent; streaming; current; liquid
tekóča (rutinska) dela routine work
tekóče leto current year
tekóči mesec current month
tekóča pravda pending suit
tekóči izdatki current expenses pl, ZDA operating costs pl
tekóči račun current account
tekóči posli, tekóče zadeve current business, pending affairs pl
tekóča številka serial number, consecutive number
tekóči trak conveyor belt
tekóča voda running water
v tekóčem letu during the current year
biti na tekóčem to be up-to-date
nisem na tekóčem (pogovorno) I am not in the swim
biti stalno na tekóčem to be constantly well-informed, to be well up (with things)
držati koga na tekóčem to keep someone posted (o on), to keep someone up-to-date (with the news)
ostati na tekóčem to keep up with, to keep oneself well-informed
tekóče govoriti angleško to speak English fluently
ne biti več na tekóčem o, gledé to be out of touch, to be out of the swim regarding - tekóč (-a -e)
A) adj. corrente, andante, uscente; fluente, fluido, scorrevole:
tekoče leto, tekoči mesec corrente anno, mese; anno, mese uscente
tekoče gorivo carburante fluido
tekoče dogajanje fatti del giorno, cronaca
tekoča številka numero corrente
kem. tekoče agregatno stanje stato fluido
ekon. tekoče obresti interessi correnti
tekoče stopnice scala mobile
tekoče vode acque correnti
ekon. tekoči izdatki spese correnti
teh. tekoči kisik ossigeno liquido
tekoči kristali cristalli liquidi
tekoči meter metro lineare
teh. tekoči trak nastro trasportatore; catena di montaggio
delo na tekočem traku lavoro a catena
pren. težave so si sledile kot na tekočem traku, kot, kar po tekočem traku le difficoltà si susseguivano ininterrottamente
tekoče zlato petrolio
B) tekóče (-ega) n
biti z dogodki na tekočem essere al corrente, essere aggiornati sugli avvenimenti, su quanto succede
priti z delom na tekoče lavorare normalmente, senza ritardi
C) tekóče adv. correntemente, fluentemente:
takoče govoriti parlare fluentemente - titula samostalnik
(naziv) ▸ titulus, címakademska titula ▸ akadémiai titulusdoktorska titula ▸ doktori tituluslaskava titula ▸ hízelgő titulusčastna titula ▸ tiszteletbeli tituluspodeliti titulo ▸ címet odaítélponašati se s titulo ▸ titulussal büszkélkediktitula svetovnega prvaka ▸ világbajnoki titulusWorld Press Review vsako leto podeli titulo urednik leta. ▸ A Word Press Rewiew minden évben odaítéli az év szerkesztője címet.
Beneški filmski festival se ponaša s titulo najstarejšega filmskega festivala na svetu. ▸ A velencei filmfesztivál büszkélkedhet a legöregebb filmfesztivál titulussal. - tólči (tólčem)
A) imperf.
1. battere, picchiare, percuotere, pestare:
tolči po vratih battere alla porta, bussare
tolči po mizi battere sul tavolo
tolči s kljunom beccare
tolči s krampom picconare
tolči z gorjačo randellare
tolči z macolo mazzolare
tolči z nogo pestare il piede, i piedi
2.
tolči gramoz dimezzare la ghiaia
tolči lešnike, orehe schiacciare noccioline, noci
tolči maslo fare il burro
tolči smetano montare la panna
3. battere, suonare; tamburellare, picchiettare:
v zvoniku tolče polnoč l'orologio del campanile batte la mezzanotte
toča tolče po šipah la grandine tamburella sui vetri
4.
tolči z repom dimenare la coda
tolči s krili sbattere le ali
5. pren. battere (del cuore):
srce glasno, hitro, razburjeno tolče il cuore batte forte, veloce, inquieto
6. pren. voj. sparare, mitragliare, bombardare:
tolči sovražnika iz zasede tendere un'imboscata al nemico
letala tolčejo mesta v zaledju l'aviazione bombarda le città delle retrovie
7. tolči po attaccare, criticare:
kritika tolče po površnosti dela la critica rinfaccia all'opera la sciatteria
8. (prizadevati) colpire, danneggiare:
kmeta tolčejo slabe letine il contadino risente dei cattivi raccolti
9. (s težavo govoriti kak jezik) masticare:
nekako tolčem angleščino mastico un po' di inglese
10. pren. (živeti, shajati) vivacchiare, campare:
nekako že tolčemo si campa
tolči revščino, pomanjkanje campare d'aria
tolči lakoto fare la fame
vse leto tolči krompir mangiare patate tutto l'anno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šport. tolči žogo v mrežo tirare a rete
tolči rekord battere un record
pejor. tolči mimo, v prazno tirare a vuoto, non cogliere il nesso
B) tólči se (tólčem se) imperf. refl.
1. battersi:
pren. tolči se po glavi pentirsi
tolči se po prsih battersi il petto; vantarsi
2. battersi, lottare
3. contrastare, essere in contrasto:
njegovo mnenje se je tolklo z mnenji drugih il suo parere contrastava con quello degli altri
barve se tolčejo i colori contrastano, fanno a pugni
4. pren. campare, vivacchiare - tretj|i [é] (-a, -e) der/die/das dritte
tretji dan am dritten Tag
vsak tretji dan jeden dritten Tag, dreitäglich
vsako tretje leto alle drei Jahre, dreijährlich
tretjega oktobra am dritten Oktober
dritt- (najvažnejši der drittwichtigste, najvišji der dritthöchste), Dritt- (dežela das Drittland)
načelo izključitve tretjega der Satz vom ausgeschlossenen Dritten
zavarovanje v korist tretjega die Fremdversicherung
zavarovan za odgovornost nasproti tretjim haftpflichtversichert
pred tretjimi osebami vor Dritten
kjer se kregata dva, tretji dobiček ima wenn zwei sich streiten, freut sich der Dritte - trikrat dreimal
trikrat na leto dreimal jährlich
trikrat več/toliko dreimal so viel, das Dreifache (Dreifaches)
trikrat črtan glasba dreigestrichen
trikrat obrniti vsak krajcar jeden Pfennig umdrehen - trópski (-a -o) adj. geogr. dei tropici, tropicale, tropico:
tropski gozd foresta tropicale
tropske bolezni malattie tropicali
tropslo deževje piogge tropicali
tropsko podnebje clima tropicale
med. tropska malarija malaria tropicale, febbre perniciosa
pren. tropska vročina caldo torrido
geogr. tropski pas zona tropicale
obl. tropski suknjič sahariana
meteor. tropski vihar ciclone tropicale
astr. tropsko leto anno tropico - ukrajinski pridevnik
1. geografija (o Ukrajini in Ukrajincih) ▸ ukránukrajinski predsednik ▸ ukrán elnökukrajinska prestolnica ▸ ukrán fővárosukrajinska vlada ▸ ukrán kormányukrajinska zastava ▸ ukrán zászlóukrajinski parlament ▸ ukrán parlamentukrajinsko mesto ▸ ukrán városukrajinska premierka ▸ ukrán kormányfőukrajinski boksar ▸ ukrán bokszolóukrajinska kriza ▸ ukrán válságPovezane iztočnice: ukrajinska grivna
2. (o jeziku) ▸ ukrán
Kot vsako leto so pred festivalom izdali tudi knjižico z ukrajinskimi prevodi. ▸ Mint minden évben, a fesztivál előtt ukrán fordításban is kiadták a brosúrát. - usáhniti (-em) | usíhati (-am) perf., imperf.
1. prosciugarsi, seccarsi, inaridire:
jezero enkrat na leto usahne una volta all'anno il lago si prosciuga, inaridisce
2. rinsecchirsi, avvizzire, appassire
3. med. atrofizzarsi:
koža, mišičje usiha la pelle, i muscoli si atrofizzano
4. pren. perdersi, inaridire; svanire:
dekle je od žalosti usahnilo dal dolore la fanciulla deperì
mleko ji je usahnilo le si è seccato il latte
z njegovo smrtjo je rod usahnil con la sua morte si estinse la stirpe
solze so ji usahnile le si inaridirono le lacrime, smise di piangere - ustanovit|ev ženski spol (-ve …) die Gründung (fiktivna Scheingründung, ponovna Neugründung, države Staatsgründung, gospodinjstva Hausstandsgründung, Haushaltsgründung); umetnostne smeri, nauka: die Begründung; (vzpostavitev) die Errichtung (na novo Neuerrichtung); delovne skupine, komisije: die Bildung; vrtca, svetovalnice: die Einrichtung, das Einrichten (na novo die Neueinrichtung); (konstituiranje) die Konstituierung
slavnost ob ustanovitvi die Gründungsfeier
… ustanovitve Gründungs-
(dan der Gründungstag, leto das Gründungsjahr)
obletnica ustanovitve der Gründungstag (deseta zehnter Gründungstag) - uvajaln|i (-a, -o) Einführungs- (tečaj der Einführungskurs, cena der Einführungspreis, leto das Einführungsjahr)
- vèč plus, davantage; plusieurs
več in več, vedno več de plus en plus
več kot eno leto plus d'un an
več kot je potrebno plus qu'il ne faut, tant et plus
več ali manj plus ou moins
nič več plus rien
vas je več kot nas vous êtes plus nombreux que nous
ne dežuje več il ne pleut plus
niti besede več o tem plus un mot à ce sujet (ali là-dessus)
čim več kdo ima, tem več hoče imeti plus on a, plus on veut avoir - velja|ti1 (-m)
1. gelten (kot als, für za), Gültigkeit haben, gültig sein
2. pravo in Geltung stehen/sein; (delovati/fungirati) wirksam sein
pravo ko začne veljati mit [Inkrafttreten] In-Kraft-Treten (des)
začeti veljati zakon, predpis: in Kraft treten
prenehati veljati außer Kraft treten
ne veljati več außer Geltung sein, außer Kraft sein
veljati kot sklep [Beschlußcharakter] Beschlusscharakter haben
leto, za katero velja poročilo das Berichtsjahr
3.
figurativno veljati za gelten als (veljati za demokrata als Demokrat gelten)
4.
velja! abgemacht! - vínski de (ali à) vin, vineux
vinski bratec grand buveur de vin
vinski cvet esprit-de-vin moški spol
vinski kis vinaigre moški spol (de vin)
vinska kislina acide moški spol tartrique
vinska klet cave ženski spol à vin, cellier moški spol
vinsko leto année ženski spol abondante en vin, bonne année pour le vin, année vineuse
vinski mošt moût moški spol (de raisin)
vinska pokušnja dégustation ženski spol de vin
vinski sod tonneau moški spol (ali fût moški spol, barrique ženski spol) à vin
vinska steklenica bouteille ženski spol à vin
vinska stiskalnica pressoir moški spol à vin
vinska trta vigne ženski spol, cep moški spol de vigne