Franja

krvni serum stalna zveza
medicina (o krvi) ▸ vérszérumKri je zmes krvnega seruma in krvnih celic. ▸ A vér a vérszérum és a vérsejtek keveréke.

krvodajalec samostalnik
(kdor daruje kri) ▸ véradóIzjemoma se lahko nekateri krvodajalci ob ali po odvzemu krvi slabše počutijo. ▸ Kivételes esetekben néhány véradó a véradás során vagy utána rosszul érezheti magát.
Razveseljivo je, da je med krvodajalci vedno več mladih ljudi. ▸ Biztató látni, hogy egyre több fiatal ad vért.

krvodajalka samostalnik
(darovalka krvi) ▸ véradóSama sem krvodajalka trideset let in v tem času sem tridesetkrat darovala kri. ▸ Harminc éve vagyok véradó, és ez alatt az idő alatt harminc alkalommal adtam vért.

krvosleden pridevnik
1. (o psu) približek prevedka ▸ véreb [pes]Že v dveh urah po napadu je prišel na pomoč poklicni čuvaj s krvoslednimi psi. ▸ Már két órával a támadás után a segítségünkre sietett egy hivatásos őr a vérebeivel.

2. (o osebi ali ustanovi) ▸ vérszomjas
V tem je nemara tudi nekaj dejansko krvoslednega odnosa medijev: zanimanje se zbudi šele, ko steče kri. ▸ Ez talán része a média valóban vérszomjas hozzáállásának: csak akkor érdekes valami, ha vér folyik.

kühl hladen; (frisch) svež; kühl werden hladiti se, ohladiti se; kühl aufbewahren/lagern hraniti na hladnem; kühl stellen dati na hladno; kühlen Kopf bewahren ohraniti mirno kri

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

largior -īrī -ītus sum (largus)

1. obilno da(ja)ti, podariti, darovati, pokloniti (poklanjati), podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), obilne darove deliti (večinoma iz sebičnih namenov, za dosego določenih, zlasti političnih ciljev): ex ea (dote) te largiri illi Pl., l. de aliquo Ter. na stroške koga, ex alieno l. Ci., de alieno l. L., Iust., qui eripiunt aliis, quod aliis largiantur Ci., his agrum Campanum largitus est Antonius Ci., Hortensio facultatem dicendi largita est natura Ci., l. hominibus semen Corn., praedam (sc. militibus) largiendo tanta caritate esse, ut … L., largitur in servos, quantum aderat pecuniae T., militi … nihil umquam largitus est Suet., nec largiendi nec absumendi modum tenuit Suet., iocatus locupletes deos largiri hominibus oportere Iust., tibi eum liberalem dabo et pecuniam suam plenis manibus largientem Lact.; poseb. podkupiti (podkupovati): facultates ad largiendum comparare C., plebem exagitare, dein largiundo atque pollicitando magis incendere S.

2. (iz darežljivosti ali velikodušnosti) podariti, darovati, podeliti (podeljevati), razdeliti (razdeljevati), dopustiti (dopuščati), prisoditi (prisojati), določiti (določati), nameniti (namenjati), usoditi (usojati): cenam esurientibus, se ultro, mores, alicui laetitiam Pl., alicui civitatem Ci., populo libertatem Ci., patriae suum sanguinem Ci. (svojo) kri preliti za domovino, plusculum amori Ci., rationem homini Ci., si quis deus mihi largiatur, ut ex hac aetate repuerascam Ci., quisquis honos tumuli, quidquid solamen humandi est, largior V., l. alicui occasionem Plin. ponuditi, rei publicae iniurias T. odpustiti. — Act. soobl. largiō -īre -ītus; od tod imp. largī: Acc. et Luc. ap. Non., fut. I largībō: Ca., cj. pr. pass. largiatur: Pap. (Dig.), pt. pf. largītus: Tib.

Opomba: Nenavaden impf. largībar: Pr., fut. I largībere (= largīberis): Pl., largībor: Iuvenc.; star. inf. pr. largīrier: Pl., Lucr.

lásten (-tna -o) adj.

1. proprio:
imeti lastne dohodke avere redditi propri

2. pog. suo, proprio:
iti kam, potovati na lastne stroške andare, viaggiare a proprie spese
storiti kaj na lastno odgovornost fare qcs. sulla propria responsabilità

3. (izraža ožjo sorodstveno, narodnostno pripadnost) proprio, suo stesso:
zatajiti lastno kri rinnegare il proprio sangue

4. (značilen, tipičen) proprio (a, di qcn.), caratteristico, tipico, peculiare:
to je mladini lastno qualcosa di tipico della gioventù, di proprio della, alla gioventù

5. pren. (poudarja pomen svojilnega zaimka) proprio:
Slovenci nismo imeli svoje lastne države noi sloveni non abbiamo avuto un proprio, un nostro stato
ne imeti lastnih možganov non pensare con la propria testa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti se, da bi ga lastna mati ne spoznala cambiare in modo irriconoscibile
videti na lastne oči vedere coi propri occhi
sprejeti koga v lastni osebi ricevere di persona
storiti kaj na lastno pest fare qcs. di propria iniziativa
bati se lastne sence aver paura della propria ombra
trg. lastna cena prezzo di costo
fiz. lastna frekvenca frequenza propria
elektr. lastna indukcija autoinduizione
ekon. lastna sredstva mezzi propri
teh. lastna teža vozila peso a vuoto
lingv. lastno ime nome proprio
lažje je videti tuje kot lastne napake è più facile vedere gli altrui difetti che i propri
PREGOVORI:
lastna hvala — cena mala; lastna hvala se pod mizo valja chi si loda s'imbroda

ledenéti (-ím) imperf.

1. gelare, congelarsi, diventare ghiaccio, di ghiaccio:
cesta ledeni la strada sta gelando

2. pren. farsi freddo, gelido

3. pren. (čutiti velik strah) gelare:
ljudem je ledenela kri po žilah alla gente gelava il sangue nelle vene

lèditi -īm
I. ledeniti, spreminjati v led: vjetar, vetar ledi dah; glasovi mora zaustavljaju dah i lede srce u čovjeku ob bučanju morja zastane človeku dih in kri mu ledeni v žilah
II. lediti se ledeneti: krv mi se ledi u žilama; lediti se od užasa

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

lic|e¹ srednji spol (-a …) die Wange, die Backe
desno/levo lice rechte/linke Wange
medicina oteklo lice eine dicke Backe
z upadlimi lici hohlwangig, schmalwangig
pognati (komu) kri v lica (jemanden) erröten machen
figurativno na licu mesta vor Ort, an Ort und Stelle
ogled na licu mesta pravo der Lokaltermin

líce (-a) n

1. guancia, gota:
uščipniti v lice dare un buffetto sulla guancia
biti rdeč v lica avere le guance arrossate, essere rosso in volto

2. star. (obraz) viso, volto, faccia:
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice volto rugoso, tondo, incavato, abbronzato

3. (bolj izdelana stran tkanine) lato superiore, ritto; (bolj izdelana stran usnja) grana; (prednja stran kovanca) dritto

4. (pročelje) facciata

5. (podoba, videz, zunanjost) apparenza, esteriorità

6. na licu mesta sul posto, sul luogo; (brez odlašanja) immediatamente, subito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kri mu je zalila lica arrossì
vsa kri mu je izginila iz lic impallidì
pokazati svoje pravo lice mostrare il vero volto
star. v lice kaj komu povedati dire in faccia a qcn.

7. lov. guanciale (sul calcio del fucile)

líti (líjem) imperf. ➞ zaliti

1. diluviare, piovere (a dirotto), cadere, scorrere, grondare; inondare

2. (liti solze) piangere, versare lacrime; (liti luč) mandare luce:
luna lije bled svit la luna manda una luce pallida

3. knjiž. (širiti se) diffondersi, spargersi

4. (množično se premikati) riversarsi:
po vseh poteh so lili begunci v mesto per tutte le strade si riversavano i profughi alla volta della città

5. impers. piovere:
lije kakor iz škafa, vedra, kakor za stavo piove a catinelle, a dirotto

6. (ulivati) fondere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. na bojišču je lila kri v potokih sul campo di battaglia scorrevano fiumi di sangue
pog. kar lilo je iz njega aveva una forte diarrea

macreuse [makröz] féminin

1. črna divja raca

2. pusto meso z volovskih pleč

avoir du sang de macreuse (figuré) imeti ribjo kri

madēscō -ere, maduī (incoh. k madēre) (z)močiti se, (o)vlažiti se: Q., Cels., Cl., semusta madescunt robora V., tellus nubibus adsiduis pluvioque madescit ab austro V., maduere aspergine pennae O.; pesn.: invito maduerunt sanguine dextrae Val. Fl. po desnicah se je cedila neprostovoljno prelita kri; occ.

1. opi(ja)ti se: Fr.

2. (o)mehčati se, mehko se (s)kuhati: Col., Plin.

manar teči, izvirati, izhajati

manar en agua potiti se, mezeti, kapati
manar sangre kri potiti

menstruálen (-lna -o) adj. fiziol. mestruale:
menstrualna kri mestruo

mentir* [mɑ̃tir] verbe intransitif lagati

mentir à quelqu'un nalagâti koga, nalagati se komu; varati (o stvareh)
se mentir sam sebi lagati
sans mentir po resnici povedano
sans mentir, la salle était pleine nič ne lažem, dvorana je bila polna
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mentir à sa conscience, à sa conviction govoriti proti svojemu prepričanju
il, elle en a menti to je zlagano
faire mentir quelqu'un postaviti koga na laž
a beau mentir qui vient de loin (proverbe) lahko je lagati (natvesti) o stvareh, ki se ne morejo preveriti
bon sang ne peut mentir (proverbe) kri ni voda

mes|o¹ [ó] srednji spol (-a …) das Fleisch, -fleisch (ovčje Schaffleisch, človeško Menschenfleisch, gosje Gänsefleisch, konjsko Pferdefleisch) ➞ → teletina, govedina, svinjina …; po načinu priprave: (dušeno Schmorfleisch, kislo Essigfleisch, konzervirano Büchsenfleisch, kuhano Kochfleisch, mleto Hackfleisch, prekajeno Pökelfleisch, Selchfleisch, suho Trockenfleisch, Dörrfleisch)
… mesa Fleisch-
(gora der Fleischberg, konzerviranje die Fleischkonservierung, kos das Fleischstück, porcija die Fleischportion, pregled die Fleischbeschau, pregledovalec Fleischbeschauer, prireja die Fleischleistung, trg der Fleischmarkt, uživanje der [Fleischgenuß] Fleischgenuss)
sveže meso das Frischfleisch
oddelek za sveže meso die Frischfleischabteilung
iz mesa fleischern, von Fleisch
v barvi mesa fleischern, fleischfarben
z malo mesa fleischarm
očistiti mes s kosti: entfleischen, ausbeinen
nož za meso das Fleischmesser
lonec za meso der Fleischtopf
figurativno egiptovski lonci mesa Fleischtöpfe Ägyptens
meso in kri Fleisch und Blut
figurativno preiti v meso in kri in Fleisch und Blut übergehen
rastlinstvo, botanika (oplodje) das Fruchtfleisch