Franja

bag¹ [bæg] samostalnik
vreča, torba, kovček; vrečka; lovska torba; lovska trofeja; balon; vime
množina, pogovorno hlače
figurativno odpust

bag and baggage z vsem, kar ima
a bag of bones kost in koža
to let the cat out of the bag izdati skrivnost
to empty the bag povedati vso resnico
to bear (ali carry) the bag razpolagati z denarjem, obvladati položaj
to give the bag odpustiti iz službe
to have s.th. in the bag imeti kaj v dosegu
pogovorno it is in the bag je skoraj gotovo
the whole bag of tricks vsi do zadnjega
to make a good bag imeti lovsko srečo; prisvojiti si kaj

bēlua (vulg. bēlba), slabše bellua, -ae, f (sor. z bēstia)

1. žival: Pl., Lucr., quantum natura hominis pecudibus reliquisque beluis antecedat Ci., fera atque inmanis belua Ci., ingens belua H.

2. poseb. velika žival, zver, zverina: Romulus silvestris beluae sustentatus uberibus Ci. ali Romulus et Remus cum altrice belua Ci. (o volkulji), saevis inimica virgo (= Diana) beluis H., beluae pellis Cael. volčja koža; (v obl. bēlba) o hijeni: Arn., o drugih kopenskih in morskih zvereh: Cu., T., genera beluarum, quae in rubro mari … gignantur Ci.; occ. poseb.
a) slon: Cu., Sil., Fl., eone es ferox, quia habes imperium in beluas Ter., Inda belua O., Gaetula belua Iuv., beluarum manus Ci. slonov rilec.
b) kaka mitološka zverina ali pošast: tum visam beluam vastam et immanem, circumplicatam serpentibus Ci., pestis et belua immanis (= Scylla) L., belua Lernae (= mnogoglava lernska kača) V., belua centiceps (= Cerberus) H.

3. pren.
a) (o neumnem človeku) bik, govedo, osel: Pl., Ter.
b) (o predrznem, nesramnem, podivjanem človeku) zver, pošast, divjak: sed quid ego hospitii iura in hac inmani belua commemoro? Ci., taetram et pestiferam beluam ne … dimittatis cavete Ci., volo ego illi beluae (= Gallo) ostendere, me … L.; o abstr.: ignari, quanta belua esset imperium Suet.

bívol zoologija buffalo, pl -os, -oes

bívolova koža buffalo hide, (strojena) buffalo robe

bivolj|i (-a, -e) Büffel- (koža die Büffelhaut)

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

brebis [brəbi] féminin ovca

brebis galeuse (figuré) garjava ovca
fromage masculin, toison masculin de brebis ovčji sir, ovčja koža

breskvin pridevnik
1. (o plodu) ▸ barackSopomenke: breskov

2. (v kulinariki) ▸ barackSopomenke: breskov

3. (o barvi) ▸ barackSopomenke: breskov

4. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ barackSopomenke: breskov

5. (o vonju) ▸ barack

cabelludo dolgolas

cuero cabelludo (Am) lasišče, koža na glavi

cancellō -āre -āvī -ātum (cancer1)

1. premrežiti (premreževati): solum quasi cancellare Col. o vinski trti, ki je prepredena po tleh, cancellata cutis Plin. mrežasta (slonja) koža.

2. kak spis prekrižati, s križem prečrtati: Icti.

capelluto agg. lasat:
cuoio capelluto anat. lobanjska koža

cērōma -ātis, n (gr. κήρωμα)

I.

1. voščeno mazilo, voskalo, s kakršnim so se mazali borilci, da je postala njihova koža spolzka: Sen. ph., Plin. (heterocl. abl. pl. ceromatis), Mart., Iuv.

2. met.
a) borišče: Sen. ph., Plin., Mart., Hier.

— II. ulje: Plin. Val. — Soobl. cērōma -ae, f: Arn.

chagriné, e [šagrine] adjectif

peau féminin chagrinée zrnčasta koža

cioccolata

A) f

1. čokolada

2. kakav (pijača):
una tazza di cioccolata skodelica kakava

B) agg. invar. čokoladast, čokoladne barve:
pelle color cioccolata čokoladasta koža

concio

A) agg. (m pl. -ci) strojen; obdelan, klesan:
pelle concia strojena koža
pietra concia klesanec

B) m

1. klesanec

2. ekst. okras, ornament

coriāgō -inis, f (corium) neka kožna bolezen govedi; koža se tako trdno drži hrbta, da se ne da pomakniti z reber: Col., P. Veg. Od tod adj. coriāginōsus 3 ki boleha za kožno boleznijo (imenovano coriago): P. Veg.

cortar ob-, od-, pri-rezati; jedkati; strugati; (od)sekati; striči; kastrirati, skopiti; prekiniti; (s)krajšati; osupiti, črtati (besedilo); odločiti, besedo imeti

cortar el aire zrak rezati (letalo)
cortar los bríos a uno komu peruti pristriči
cortar a cercén pri korenini odrezati
cortar la cólera a alg. komu jezo udušiti
cortar las combinaciones de alg. komu načrte prekrižati
cortar la conversación (a) komu v besedo vpasti
cortar bien un idioma tekoče govoriti kak jezik
cortar el lápiz priostriti svinčnik
cortar el paso a uno komu pot zapreti; komu namere preprečiti
hacerse cortar el pelo dati si lase ostriči
cortar de raíz s korenino izruvati
cortar las relaciones pretrgati stike
cortar en rued(ecit)as na režnje (kolesce) razrezati
cortar un vestido prikrojiti obleko; fig koga obrekovati
cortar la vida, cortar la existencia (a) koga umoriti, usmrtiti
cortar el vino rezati vino
cortando por lo bajo vsaj, najmanj
cortar por lo vivo, cortar por lo sano dotaknili se bolečega mesta; energično nastopiti (proti), ostre mere podvzeti
hace un frío que corta (la cara) mraz je, da kar reže
cortarse urezati se, raniti se; razpokati (koža od mraza); sekati se (svila); osupniti; obtičati v govoru
cortar las uñas nohte si pristriči

cream¹ [kri:m] samostalnik
smetana; krema; motno rumena barva
figurativno cvet (česa), najboljše; jedro

cream of tartar vinski kamen
ice cream sladoled
whipped cream stepena smetana
clotted cream "koža", smetana na kuhanem mleku
cream of the joke poanta
cold cream mastna, nočna krema
vanishing cream suha, dnevna krema

cuivré, e [kɥivre] adjectif bakren, bakrene barve; kovinski (glas), zveneč

peau féminin cuivrée koža bakrene barve
voix féminin cuivrée et chaude zvonek in topel glas

curtido strojarski; utrjen; ogorel

cuero curtido strojena koža
estar curtido en biti navajen na; biti izkušen (izveden) v
curtido m strojenje
negocio de curtidos trgovina z usnjem

dekolte samostalnik
1. (del prsi) ▸ dekoltázsGibi pri masaži naj bodo krožni v obliki osmic, kožo na dekolteju pa masirajte v smeri od dojk proti vratu. ▸ A masszázs legyen körkörös, nyolcas alakban, a dekoltázs bőrét pedig masszírozzák az emlők felől a nyak irányába.
Zvezdnica pozira na postelji, na sebi pa ima precej seksi opravo, pod katero ne nosi modrčka ter pri tem razkazuje svoj dekolte. ▸ kontrastivno zanimivo A sztár az ágyon pózol, és meglehetősen szexi ruhát visel, amely alatt nem visel melltartót, közben dekoltázsát mindenki elé tárja.

2. (o obleki) ▸ dekoltázsOblači se v seksi minice, nosi globoke dekolteje in visoke pete, kar še dodatno podžiga moške. ▸ Szexi miniszoknyákba öltözik, mély dekoltázst és magassarkú cipőt hord, ami még inkább feltüzeli a férfiakat.
Nosila je vpadljivo rdečo obleko z zelo globokim dekoltejem. ▸ Nagyon mély dekoltázsú feltűnő vörös ruhát viselt.