Franja

violin [vaiəlín] samostalnik
glasba violina, gosli
figurativno violinist

first violin prva violina (violinist)
violin bow lok za violino
violin clef glasba violinski ključ
violin case etui za violino
violin maker izdelovalec violin
violin string violinska struna
violin piano harmonikord
to play the violin igrati (na) violino

violino m

1. glasba violina, gosli:
a violino violinski, violinske oblike
un assolo di violino violinski solo
chiave di violino violinski ključ
composizione per violino e orchestra skladba za violino in orkester

2. glasba violina (violinist v orkestru):
primo, secondo violino prva, druga violina
violino di fila violina v orkestru
violino di spalla prva violina; pren. šalj. zvest sodelavec, pomočnik

3. pren. žarg. piflar

4. pren. pog. pršut

violinsk|i (-a, -o) glasba Violin-, Geigen- (ključ der Violinschlüssel, koncert das Violinkonzert, lok der Violinbogen, Geigenbogen)

violínski

violínski ključ treble clef

violínski de violon

violinski ključ clef ženski spol de sol
violinski koncert concerto moški spol pour violon, (solista) récital moški spol de violon
violinski solo solo moški spol de violon

violínski (-a -o) adj. muz. di, del violino, per violino:
violinski ključ chiave di violino
violinski virtuoz virtuoso del violino
violinski koncert concerto per violino

violínski de violín

violinski koncert (lok, solo) concierto m (areo m, solo m) de violín
violinski ključ clave f de sol

vtákniti (-em) | vtíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. ficcare, cacciare, infilare; mettere, introdurre, inserire:
vtakniti ključ v ključavnico infilare la chiave nella toppa
vtakniti zakovico v odprtino inserire un ribattino nell'apposito orifizio
vtakniti žeton v avtomat introdurre il gettone nel distributore
vtakniti roke v žep cacciare, mettere le mani in tasca
ne vem, kam sem vtaknil očala non so dove ho messo gli occhiali
vtakniti meč v nožnico rimettere la spada nella guaina, inguainare la spada

2. (nadeti, nadevati nekaj, kar omejuje gibanje) mettere:
vtakniti bolnika v prisilni jopič mettere al malato la camicia di forza
vtakniti koga v lisice mettere le manette a qcn.

3. (spraviti koga kam) mettere, ficcare, cacciare:
vtakniti v internat mettere in un convitto
vtakniti v zapor ficcare in prigione, sbattere in prigione

4. pren. (vložiti, vlagati v kaj) investire, collocare:
v novo hišo je vtaknil vse prihranke ha investito tutti i risparmi nella nuova casa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vtakniti glavo v levje žrelo andare nella tana del leone
vtakniti svoj nos, svoje prste povsod, v vsako reč ficcare il naso dappertutto, intromettersi dovunque
vtakniti koga pod nadzorstvo mettere qcn. sotto controllo, sotto sorveglianza
pri večjih naročilih vtakne v žep več milijonov nelle commesse di un certo volume intasca vari milioni
pog. vtakniti koga v keho sgnaccare qcn. in gattabuia
pog. ne vem, kam naj ga vtaknem non so dove metterlo

B) vtákniti se (-em se) | vtíkati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intromettersi

2. apostrofare, molestare qcn.:
v vsako mlado žensko se vtakne non c'è donna giovane che lui non molesti
pog. ne vem, kam se je vtaknil non so dove si è cacciato, dove sia andato a finire

vuelta ženski spol obrat, ovinek; povratno potovanje; kratek sprehod (vožnja); povračilo; protiusluga; prekuc, kozolec; hrbtna stran; (pre)oranje; udarci, batine; (šport) runda; (pre)obrat, sprememba; nahrulitev

vuelta del año letni obrat, novo leto
vuelta de (la) campana (fig) prekuc, kozolec
vuelta en coche sprehod s kočijo (avtom)
vuelta al mundo potovanje okoli sveta
vuelta al trabajo obnovitev dela
vuelta del trabajo vrnitev z dela
gastos de vuelta povratni stroški
otra vuelta (Am) spet, še enkrat; drugič
¡otra vuelta! že zopet! vedno ista pesem!
a vuelta ob vrnitvi; okrog; hkrati z, obenem z
a vuelta de Navidad okrog božiča
a vuelta de correo z obratno pošto
a vuelta de dado na slepo (srečo), približno
a vuelta de ojo kot bi trenil
a la vuelta na povratnem potovanju; na hrbtni strani
suma a la vuelta za prenos (v trgovskih knjigah)
a la vuelta de na poti v
a la vuelta de pocos años čez nekaj let
a la vuelta de la esquina (fig) okrog vogala, čisto blizu
a la vuelta encontrará V. na drugi strani boste našli
¡a la vuelta te espero! (fam) kmalu se zopet vidimo!
a mi vuelta ob moji vrnitvi
de la vuelta (trg, Am) prenos
¡hasta la vuelta! do svidenja!
¡vuelta a empezar! še enkrat začeti!
¡vuelta a (ali con) lo mismo! vedno isto! vedno ista pesem!
¡vuelta! (voj) na levo krog!
dar la vuelta (a) obrniti; komu hrbet obrniti
dar la vuelta a un país deželo popolnoma prepotovati
dar una vuelta izlet ali kratko potovanje napraviti; iti na sprehod; (fig) spremeniti se
dar una vuelta de campana kozolec napraviti, prekucniti se
dar una vuelta a la llave ključ zavrteti v ključavnici, zakleniti
dar una vuelta a uno (fig) koga prebunkati
dar media vuelta obrniti se
dar de vuelta dati nazaj (drobiž pri plačanju)
estar de vuelta vrniti se, vračati se
ya estoy de vuelta sem že nazaj
no tiene vuelta de hoja, ya no tiene vuelta (fig) ne da se nič (več) spremeniti, temu se ne da pomagati
a vueltas tu pa tam, včasih
a vueltas de razen; okrog
a pocas vueltas v kratkem času; brez obotavljanja
andar en vueltas y revueltas (fig) vse možne ovinke delati
andar a vueltas con (fig) ne si vedeti pomagati
andar a las vueltas de alg. (fig) iti za kom, slediti komu
andar en vueltas (fig) izgovore iskati, izgovarjati se
buscarle a uno las vueltas (fig) čakati na priložnost, da koga prevaramo
coger las vueltas (a) (fig) koga spregledati, spoznati njegove načrte
dar vueltas a un asunto (fig) premlevati neko stvar, premišljevati
dar vueltas a la manivela vrteti ročico
dar vueltas por la calle iti gor in dol po ulici
dar cien vueltas a uno (fig) koga zelo prekašati
la cabeza me da vueltas v glavi se mi vrti
guardar las vueltas (fig) varovati se, paziti
tener vueltas muhast biti

vžig² moški spol (-a …) tehnika die Zündung (daljinski Fernzündung, inicialni Initialzündung, povratni Rückzündung, avtomatski Selbstzündung, zakasneli Spätzündung, Nachzündung); das Anspringen
razdelilnik vžiga der Zündverteiler
zamuda/zakasnitev vžiga der Zündverzug
ključavnica za vžig das [Zündschloß] Zündschloss
ključ za vžig motorja der Zündschlüssel

vžigálen (-lna -o) adj. di accensione:
vžigalna naprava dispositivo di accensione
vžigalni kamenček pietrina (dell'accendino)
avt. vžigalni ključ chiave d'accensione, chiavetta
vžigalna kapica capsula, innesco
vžigalna vrvica miccia
vžigalna iskra scintilla d'accensione
vžigalna svečka candela d'accensione

zapírati fermer, enfermer, emprisonner , (o jedeh) constiper

zapirati prodajalno fermer boutiyue
trgovine se zapirajo ob sedmih les magasins ferment à sept heures
ključ ne zapira cette clef ne va pas à cette serrure (ali n'ouvre pas)
vrata se ne zapirajo dobro la porte ferme (ali joint) mal
zapirati se s'enfermer, (rana) se cicatriser

zapírati cerrar, encerrar , (o jedeh) estreñir

ključ ne zapira la llave no cierra
zapirati se cerrarse, (rana) cicatrizarse
vrata se dobro (slabo) zapirajo la puerta cierra bien (mal)

zasúkati (-am)

A) perf.

1. girare, voltare, piegare; torcere:
zasukati nit torcere il filo
zasukati glavo voltare la testa
zasukati ključ girare la chiave
zasukati pogovor cambiare il discorso
pren. zasukati rokave rimboccare le maniche

2. pren.
zasukati meč sguainare la spada
zasukati orodje maneggiare gli arnesi

3. pren. cambiare, modificare:
odločitev je zasukala položaj la decisione modificò radicalmente la situazione

B) zasúkati se (-am se) perf. refl.

1. girarsi, voltarsi

2. deviare, voltare

3. pren. rimboccarsi le maniche, affrettarsi

4. pren. mettersi a ballare

zavrtéti (-ím)

A) perf. ➞ vrteti

1. girare, far girare; roteare, ruotare:
voda je zavrtela mlinsko kolo l'acqua faceva girare la ruota del mulino
zavrteti ključ v ključavnici girare la chiave nella toppa
hitro je zavrtel plesalko po plesišču e subito roteò con la compagna di ballo per la pista

2. girare; proiettare; far sentire (con dischi):
zavrteti ruleto girare la ruota della roulette
zavrteti film proiettare una pellicola
zavrteti resno glasbo far sentire (dischi di) musica seria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zavrteti moške soggiogare, rendere succubi i maschi
pren. zavrteti glavo (del vino) dare alla testa
zavrteti telefonsko številko fare il numero di telefono

B) zavrtéti se (-ím se) perf. refl.

1. girare, fare giravolte

2. volteggiare; rotolare:
list se je nekajkrat zavrtel v zraku in padel na tla la foglia volteggiò un po' nell'aria, quindi cadde a terra
kovanec se je zavrtel po mizi la monetina rotolò sul tavolo

3. piroettare; saltare di qua e di là:
gospodinja se je zavrtela po kuhinji in nam skuhala kosilo la padrona piroettò per la cucina e quindi ci servì il pranzo

4. impers. girare (della testa), aver capogiri:
pred očmi se mi je zavrtelo mi girava la testa

5. pren. (zaplesati) ballare

zlát (-a -o) adj.

1. d'oro; aurifero; aureo:
zlati rudnik miniera d'oro
zlati pesek sabbia aurifera
zlata kovina oro, metallo biondo
ekon. zlate rezerve riserve auree
zlat prstan anello d'oro
šport. zlata kolajna, medalja medaglia d'oro
pog. zlat zob dente d'oro

2. color oro, d'oro; ekst. aureo, biondo:
zlate nitke fili d'oro
zlati lasje chioma bionda
zlato klasje le bionde spighe, le spighe dorate

3. (ki predstavlja petdeseto obletnico) d'oro:
zlata poroka nozze d'oro

4. (zelo dober, dobrosrčen) buono, ottimo, dal cuore d'oro:
imeti zlate starše avere genitori dal cuore d'oro

5. pren. (zelo dragocen) aureo, d'oro; prezioso:
zlato pravilo regola aurea
zlati časi za špekulante tempi d'oro per gli speculatori

6. pren. (poln uspehov; poln zadovoljstva) d'oro:
zlati vek italijanskega slikarstva il secolo d'oro della pittura italiana
sanjati zlate sanje fare sogni d'oro

7. (poudarja pomen samostalnika) beato, benedetto:
izgubiti zlati mir perdere la benedetta pace
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. imeti zlat čas za nekaj avere molto tempo a disposizione
zlata vreden delavec un ottimo operaio
obljubljati zlate gradove promettere mari e monti
v zgodovino zapisano z zlatimi črkami segnato a lettere d'oro
biti zlata jama essere una miniera d'oro
vpisati se v zlato knjigo iscriversi nell'albo d'oro
imeti zlate roke avere le mani d'oro
biti dobrega srca in zlatih rok essere generoso
držati se zlate sredine tenersi al giusto mezzo
vkovati koga v zlate verige mettere qcn. in una gabbia dorata
zool. zlata lokarda corifena (Coryphaena hippurus)
zlata mladina gioventù dorata, jeunesse dorée
zool. zlata minica cetonia dorata (Cetonia aurata)
zlata mrzlica febbre dell'oro
zool. zlata muha lucilia (Lucilia caesar)
agr. zlata parmena parmena dorata
zool. zlata ribica carassio dorato (Carassius auratus)
bot. zlata rozga verga d'oro (Solidago virgo-aurea)
ekon. zlata valuta valuta aurea
med. zlata žila emorroidi; noduli emorroidali
ekon. zlate palice lingotti d'oro
agr. zlati delišes deliziosa dorata
bot. zlati grmiček (tavžentroža) centaurea minore (Erythrea centaurium)
film. Zlati lev Leon d'oro
mat. zlati rez sezione aurea
bot. zlati šeboj violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
agr. zlato jabolko cachi mela
mitol. zlato runo vello d'oro
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi chi ha bisogno non mostra denti
zlat ključ vsaka vrata odpre con chiavi d'oro s'apre ogni porta
rana ura — zlata ura il mattino ha l'oro in bocca

βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

κλείω¹, ion. κληίω, at. κλῄω [Et. iz κλεέω, lat. claudo, ere, clavis; slov. ključ, sključiti, nem. Schlüssel (stvn. sluzzil), schließen (stvn. sliozan; "sl" iz "skl"), gršk. κλείς, acc. κλεῖν iz κλῆιν, κλᾱϝι-ν = lat. clāvis. – Obl. fut. κλείσω, aor. ἔκλεισα, pass. pf. κέκλει(σ)μαι, aor. ἐκλείσθην]. 1. zaklepam, zapiram θύρας, πύλας, zapahnem ὀχῆας; pren. τὰ σπλάγχνα ἀπό τινος zapiram srce pred kom NT. 2. zaprem, zagradim λιμένας. 3. obkolim, obdam.

κόλλοψ, οπος, ὁ ključ, klinček, s katerim so navijali strune.