Franja

štúdij (-a) m

1. šol. studio; studi (pl.):
končati študij finire gli studi
študij ob delu studi col lavoro
fakultetni študij studi universitari
podiplomski študij studi postlaurea
dopisni študij studio per corrispondenza
izredni, redni študij corsi serali, studi regolari
obesiti študij na klin abbandonare gli studi
študij formiranja javnega mnenja demodossologia
jur. študij rimskega prava romanistica

2. studio, lo studiare:
študij starih listin lo studio dei vecchi documenti, manoscritti

tente [tɑ̃t] féminin šotor

tente de camping, de cirque šotor za taborjenje, cirkuški šotor
piquet masculin de tente šotorski klin
toile féminin de tente šotorovina, šotorsko platno
coucher sous la tente spati pod šotorom
dresser, planter, monter une tente postaviti šotor
plier une tente podreti šotor
vivre sous la tente živeti pod šotorom (nomadi)
se retirer sous sa tente (figuré) užaljen se umakniti, se držati ob strani

tjȅrati -ām (ijek.), tȅrati -ām (ek.)
I.
1. tirati: on zapovjedi kočijašu da na svu prešu tjera konja
2. poditi: tjerati kokoi iz dvorišta, koga iz kuće; tjerati djecu iz voćnjaka poditi otroke iz sadovnjaka; tjerati živinu s praga poditi kokoši od praga; itus tjera Nijemce odozgo, a mi odozdo
3. gnata, goniti: tjerati stoku na pojilo, svinje na pašu; tjerati zarobljenike u logor gnati ujetnike v taborišče; ovaj mlin tjera voda ta mlin žene voda
4. gnati, poganjati: drvo tjera pupoljke, lišće; tjerati bicikl nogama
5. siliti, priganjati: majka me tjera da se udam
6. preganjati, loviti: tjerati lopova, leptire
7. prinašati na tovorni živali, privažati, dovažati: tjerati žito u mlin, robu na pijacu; stari su mu se naputovali tjerajući luč i katran tamo u Beograd
8. preganjati, zasledovati: znaj da ću te tjerati do božje kuće
9. siliti, s silo spravljata: ne tjeraj me u bjesnilo; kćer i zeta tjerati u prosjake spravljati med berače
10. uganjati: tjerati šale, luksuz, politiku; političari tjeraju svoje strančarstvo do skrajnjih granica
11. nabijati: tjerati obruč na bačvu
12. nesti: ova puška daleko tjera
13. tjerati inat kljubovati; tjerati parnicu pravdati se; tjerati mak do kraja gnati stvar do konca; tjerati kera razuzdano živeti; tjerati vodu na svoj mlin, na svoju vodenicu napeljevati vodo na svoj mlin; tjerati klin klinom izbijata klin s klinom; klin se klinom tjera; tjerati lisicu pa istjerati vuka; tjerati kome dušu na lakat nenehno koga siliti na kaj, mučiti koga; tjerati koga u laž postavljati koga na laž; tjerati svoje delata po svoji volji; lijek tjera na znojenje po tem zdravilu se potiš; tjeraj! pojdi!
II. tjerati se
1. goniti se (mačka, zajklja, psica): jurila je za njim kao kučka kad se tjera
2. tiščati (na stran): tjera me napolje
3. poditi se: tjeraše se po polju široku
4. izbijati se: klin se klinom tjera
5. on niti se tjera niti se vodi z njim ne veš kaj početi

trabālis -e (trabo)

1. greden, tramov: clavus H. gredni klin, gredni žebelj (podoba trdnosti); pren.: metus ille vos habet, ne velut trabalibus clavis affixi corporibus haereatis Arn.; preg.: rem claro trabali figere Ci. trdno pribiti.

2. gredast, brunast, tramast = močen (močan) kot greda (tram) ali trden kot greda (tram) ali debel kot greda (tram): telum V., tela Amm., hasta Stat., vectis Cl.

trompeur, euse [trɔ̃pœr, öz] adjectif varljiv, goljufiv; masculin goljuf, slepar

promesses féminin pluriel trompeureuses lažnive obljube
espérance féminin trompeureuse varljivo upanje
à trompeur, trompeur et demi (proverbe) klin se s klinom zbija

utorn|i [ó] (-a, -o)
utorna zagozda/utorni klin der Nutenkeil
utorna gred die Keilwelle
utorna žaga die Einstrichsäge
utorno vodilo die Nutführung

vzdólžen (-žna -o) adj. longitudinale:
vzdolžni prerez sezione longitudinale
biol. vzdolžna delitev divisione longitudinale
med. vzdolžna lega plodu presentazione cefalica
alp. vzdolžni klin chiodo orizzontale
fiz. vzdolžno valovanje onde longitudinali

zabi|ti¹ (-jem) žebelj: einschlagen, eintreiben, einhämmern, z žebljem: einnageln, annageln, nageln, zunageln, zuschlagen; z več udarci: festklopfen; kol v zemljo: einrammen, rammen in
figurativno zabiti klin med einen Keil treiben in/zwischen
zabiti v zavest ins [Bewußtsein] Bewusstsein hämmern
zabiti gol šport ein Tor schießen

zaviraln|i (-a, -o) Brems- (grbina/koza der Bremsbock, kopa der Bremshöcker, klin der Bremskeil, stožec der Bremskegel, zagradba der Bremsverbau, die Bremsverbauung, das Bremswerk)

zavorn|i [ó] (-a, -o) Brems- (boben die Bremstrommel, klin der Bremskeil, kolut die Bremsscheibe, pedal das Bremspedal, der Bremsfußhebel, Fußbremshebel, trak das Bremsband, učinek die Bremsleistung, valj die Bremsrolle, vzvod der Bremshebel, cokla der Bremsschuh, čeljust die Bremsbacke, gred die Bremswelle, obloga der Bremsbelag, pot/razdalja der Bremsweg, površina die Bremsfläche, ročica der Bremshebel, sila die Bremskraft, snov die Bremssubstanz, utež das Bremsgewicht, vrv das Bremsseil, krilce die Bremsklappe, sevanje fizika die Bremsstrahlung, vzvodje das Bremsgestänge)

zorra ženski spol lisica; lisjak; figurativno premetenec, zvitorepec; pocestnica; pijanost

zorra argentada srebrna lisica
zorra azul polarna lisica
caldo de zorra fig potuhnjen, zahrbten človek
dormir (ali desollar) la zorra prespati pijanost
pillar una zorra opi(jani)ti se
no es la primera zorra que ha desollado (fig) on je v tem dobro podkovan in izurjen
tener zorra (fig) težko glavo imeti
a la zorra, candilazo (pregovor) klin se s klinom izbija

žaganj|e¹ srednji spol (-a …) das Sägen, das Schneiden; figurativno (smrčanje) das Gesäge
… za žaganje Säge-, Schnitt-
(klin der Schnittkeil, koza der Sägebock)

βαλαν-άγρα, ἡ ključ, kavelj, kljuka. S tem orodjem so dvigali železni klin (βάλανος), ki se je vtikal pri vratih v zapah, da se ta ni mogel odpehniti.

βάλανος, ἡ [Et. pod. g^welē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.

γόμφος, ὁ [Et. iz g'ombho-s; slov. zob, strslov. ząbъ iz g'ombho; strslov. zębą, zerreiße, nem. Kamm iz kamb] zob, kolček, klin, žrebelj.

ἔμβολον, τό ἔμβολος, ὁ (ἐμ-βάλλω) 1. klin, zagozda. 2. a) ladijski rilec, oven; b) = rostra, govorniški oder. 3. klinasti bojni red, klinasta pokrajina (zemeljsko stegno) med dvema rekama. 4. = ἐπιστύλιον tramovje stebrov, arhitrav.

ἐν-ήλατον, τό (ἐλαύνω) poet. kolček, klin, žebelj.

ἰάομαι (gl. ἰαίνω) d. m. [fut. ἰᾱ́σομαι, aor. ἰᾱσάμην, pf. ἴᾱμαι, aor. pass. ἰᾱ́θην, adi. verb. ἰᾱτός, ion. ἰήσομαι, ἰησάμην] 1. zdravim, lečim. 2. popravim, κακὸν κακῷ izbijem klin s klinom; ozdravim (-éti) ἀπό τινος.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.

πάσσαλος, ὁ [Et. iz πάκjαλος, sor. πήγνυμι] gen. πασσαλόφι ep. ion. (lesen) klin, žebelj.